Vinogradništvo

Zadnja posodobitev dne 16.08.2017

Ne prezrite: Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev


2017


2016


2015



Peronospora in oidij

Razmere za razvoj peronospore vinske trte so še vedno ugodne. Močnejše okužbe so vidne predvsem na mladih listih. Na Krasu je še vedno možen tudi pojav pozne peronospore na grozdju.

Za zagotavljanje ustrezne zaščite je potrebno pozne sorte vinske trte še vedno škropiti v rednih presledkih, ki so odvisni od uporabljenega sredstva, lege in količine padavin.

V tem času dajemo prednost dotikalnim fungicidom, zlasti tistim na osnovi bakra ali drugim organskim fungicidom s kratko karenco.

Nevarnost za okužbo grozdja z oidijem je bolj ali manj mimo, še vedno pa se ta lahko razvija na listih. Škropimo le še s pripravki na osnovi žvepla.

Pregled pripravkov za zatiranje peronospore in oidija razvrščenih po skupinah je na spletni povezavi: http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponke/Nasveti/Vinogradnistvo/2014-razvrstitev-fungicidov-za-zatiranje-oidija-in-peronospore-vinske-trte.pdf

Grozdna gniloba

Zaradi obilnih padavin že opažamo močnejši pojav grozdne gnilobe.

Pri poznih vinskih sortah priporočamo uporabo enega od naslednjih pripravkov: Cantus WG (1-1,2 l/ha), Mythos (2,5 l/ha), Pyrus 400 SC (2,0 l/ha), Switch 62,5 WG (0,8 l/ha), Teldor SC 500 (1-1,5 l/ha), Rovral aquaflo (1,5 l/ha) ali pripravek Botector, ki se lahko na istem zemljišču uporabi 3-4 krat v eni rastni vse do zrelosti jagod (BBCH 89). Pripravke Cantus WG, Mythos in Pyrus 400 SC lahko uporabimo le enkrat v rastni sezoni. Pazite na karenco uporabljenih pripravkov.

Ko se gniloba grozdja pojavi, se v deževnem vremenu lahko zelo hitro razširi in povzroči precejšnjo škodo. H gnitju lahko veliko pripomorejo tudi različne vrste vinskih mušic, ki v poškodovane jagode odlagajo jajčeca iz katerih se razvijejo ličinke, ki gnitje še pospešijo. Te hkrati prenašajo tudi ocetne bakterije, ki povzročajo kislo gnilobo grozdja. V sklopu spremljanja zdravstvenega stanja grozdja, ki ga intenzivno izvajamo na KGZ Nova Gorica smo v vinogradih zasledili večji pojav različnih vrst vinskih mušic, med njimi tudi plodove vinske mušice (Drosophila suzukii). Na podlagi tega ugotavljamo, da plodova vinska mušica po vsej verjetnosti ni primarni povzročitelj gnitja grozdja, temveč se obilneje pojavi v vinogradih šele, ko se razvije gniloba. Najpomembnejši prvinski razlog za gnitje je pokanje jagodne kožice zaradi obilne vlage in drugih poškodb.

Z namenom zmanjšanja poškodb in posledično gnitja grozdja je bilo za zatiranje plodove vinske mušice izdano dovoljenje za nujne primere za uporabo pripravka Laser 240 SC v odmerku 0,3 l/ha. Uporaba omenjenega sredstva je smiselna samo v primeru, če smo v vinogradih našli mesta, kjer je grozdje začelo gniti in to gnitje napreduje, hkrati pa zaznali povečan pojav vinskih mušic, zlasti plodove vinske mušice. Zato priporočamo redno spremljanje morebitnega pojava plodove vinske mušice z nastavitvijo lovilnih pasti in redno pregledovanje grozdov. Pred uporabo omenjenega sredstva se najprej prepričajte, ali je plodova vinska mušica v vinogradu prisotna. V vinograde obesite lovilne pasti, ki jih pripravimo tako, da v pollitrske plastenke ali druge posode v zgornji polovici navrtamo večje število luknjic premera 4-6 mm (ne večje, da preprečimo vstop večjih žuželk) in v vsako nalijemo približno 1 dl jabolčnega kisa ali mešanico jabolčnega kisa in vina v razmerju 1:1. Kisu oz mešanici dodamo žlico sladkorja na 1 liter tekočine in nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode, ki zmanjšuje površinsko napetost vode in pospeši utapljanje muh. Posoda mora biti na vrhu zamašena. Lovne pasti obesimo na trto v območju grozdov. Plodova vinska mušica je zelo podobna ostalim vinskim mušicam, v dolžino meri 2 do 3 mm, je rumenorjave barve in ima rdeče oči. Samci imajo na konici kril črno pego, po čemer se ločijo od ostalih vinskih mušic. Poleg obešanja lovilnih pasti svetujemo pregledovanje grozdov, z namenom odkrivanja poškodb. Pozorni bodite zlasti v primeru večjega gnitja in pojava kisle gnilobe. Če sumite na prisotnost plodove vinske mušice na grozdu oz. če imate težave z njenim prepoznavanjem, se obrnite na Službo za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Karenčna doba sredstva Laser 240 SC je za vinsko trto 14 dni. Dosledno je treba upoštevati pogoje za uporabo omenjenega sredstva. Sredstvo je nevarno za čebele in se ne sme uporabljati v času cvetenja rastlin. Tretiranje z njim izvedemo pod večer, ko čebele več ne izletavajo. Pred uporabo je treba obvezno odstraniti vso cvetočo podrast v nasadu. Preprečiti je treba zanašanje na sosednje cvetoče površine v razdalji 5 m od roba tretiranih površin oziroma odstraniti vse cvetoče rastline v razdalji 5 m od tretiranih površin (če ni mogoče zagotoviti odstranitev cvetočih rastlin na sosednjih površinah, uporaba FFS ni dovoljena). Pri tretiranju je treba preprečiti onesnaženje vodotokov, vodnjakov, jezer in izvirov tako, da se upošteva predpise s področja varovanja voda. Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju trte upoštevati netretiran varnostni pas 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda.

PLODOVA VINSKA MUŠICA

V mesecu juliju je zaradi prerazmnožitve plodove vinske mušice nastala izjemno velika škoda v nasadih breskev. Zaradi ugodnih pogojev za razmnoževanje, obstaja velika nevarnost, da bo povzročala poškodbe tudi na grozdju. Prisotnost odraslih osebkov plodove vinske mušice ugotavljamo z lovilnimi pastmi, katerih osnova je jabolčni ali vinski kis. Približno 1 dl kisa nalijemo v pollitrsko plastično steklenico. V zgornji del steklenic navrtamo 5-6 lukenj premera 5-8 mm, skozi katere bodo vstopale mušice. Lovne pasti obesimo na trto v območju grozdov. Plodova vinska mušica je zelo podobna ostalim vinskim mušicam, v dolžino meri 2 do 3 mm, je rumenorjave barve in ima rdeče oči. Samice je brez laboratorijske preiskave težko ločiti od ostalih vinskih mušic, samce pa boste prepoznali po značilni pegi na konici kril. Poleg obešanja lovilnih pasti svetujemo pregledovanje grozdov, z namenom odkrivanja poškodb. Pozorni bodite zlasti v primeru večjega gnitja in pojava kisle gnilobe. Če sumite na prisotnost plodove vinske mušice na grozdu oz. če imate težave z njenim prepoznavanjem, se obrnite na Službo za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.


PERONOSPORA in OIDIJ VINSKE TRTE

Obilne padavine stalno izpirajo škropilno oblogo in omogočajo zelo ugodne pogoje za razvoj peronospore. Močnejše okužbe so vidne predvsem na mladih listih. Potrebno je tudi paziti na pojav pozne peronospore na jagodah, še posebej pri poznih vinskih sortah. Za zagotavljanje ustrezne zaščite je potrebno vinsko trto škropiti v rednih presledkih, ki so odvisni od uporabljenega sredstva, lege in količine padavin. V tem času dajemo prednost dotikalnim fungicidom, zlasti tistim na osnovi bakra. Če se je v vinogradu peronospora že razvila, kaže presledke za naslednji dve škropljenji zgostiti na 4-6 dni. Pri tem še posebej pazite na kakovostno aplikacijo.

Nevarnost za okužbo grozdja z oidijem je bolj ali manj mimo, še vedno pa se ta lahko razvija na listih. Odslej dajemo prednost pripravkom na osnovi žvepla, medtem ko sistemikov proti oidiju ne priporočamo več niti v vinogradih, kjer se je oidij pojavil.

Pregled pripravkov za zatiranje peronospore in oidija razvrščenih po skupinah je na spletni povezavi: http://www.kmetijskizavod-ng.si/priponke/Nasveti/Vinogradnistvo/2014-razvrstitev-fungicidov-za-zatiranje-oidija-in-peronospore-vinske-trte.pdf

ZATIRANJE SIVE GROZDNE PLESNI

Zaradi obilnih padavin opažamo močnejši pojav grozdne gnilobe. Pri poznih vinskih sortah, kjer pecljevina še ni tako dozorela priporočamo uporabo enega od naslednjih pripravkov: Cantus WG (1-1,2 l/ha), Mythos (2,5 l/ha), Pyrus 400 SC (2,0 l/ha), Switch 62,5 WG (0,8 l/ha), Teldor SC 500 (1-1,5 l/ha), Rovral aquaflo (1,5 l/ha) ali pripravek Botector, ki se lahko na istem zemljišcu uporabi 3-4 krat v eni rastni dobi in sicer v razvojni fazi, ko je odpadlo 80% cvetnih kapic (BBCH 68) do razvojne faze, ko so jagode zrele (BBCH 89).

Pripravke Cantus WG, Mythos in Pyrus 400 SC lahko uporabimo le enkrat v rastni sezoni.

2014



OIDIJ IN PERONOSPORA VINSKE TRTE

Zaradi suhega vremena ni nevarnosti za pojav peronospore in oidija vinske trte, zato do nadaljnjega škropljenje proti omenjenima boleznima ni potrebno.

OIDIJ IN PERONOSPORA VINSKE TRTE

Oidij vinske trte

Proti oidiju vinske trte priporočamo predvsem uporabo pripravkov na osnovi močljivega žvepla. Pripravki proti oidiju, na osnovi močljivega žvepla so naslednji:

• Cosan - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Cosavet DF - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Cosinus - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %) • Kumulus DF - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Močljivo žveplo - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Pepelin - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Thiovit Jet - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Vindex 80 WG - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %),

Peronospora vinske trte

V vinogradih zdaj priporočamo predvsem rabo bakrovih pripravkov kot so:

• Ameline flow - 2,25 L/ha (0,22%) • Bordojska brozga Caffaro - 6,0 do 8,0 kg/ha (0,6-0,8%) • Champ formula 2 Flo - 2,0 L/ha (0,2%) • Champion 50 WG - 2,5 kg/ha (0,25%) • Cuprablau Z 50 WP - 2,0 kg/ha (0,2%) • Cuprablau-Z - 3,0 kg/ha (0,3%) • Cuprablau-Z Ultra - 2,5 kg/ha (0,25%) • Flowbrix blau SC - 2,5 kg/ha (0,25%) • Kocide 2000 - 2,0 kg/ha (0,2%) • Kocide DF - 2,0 kg/ha (0,2%) • Kupro 190 SC - 7,5 L/ha (0,75%) • Nordox 75 WG - 1,5 kg/ha (0,15%)

Pri uporabi organskih fungicidov je treba paziti na predpisano karenčno dobo posameznih pripravkov, zlasti pri zgodaj zorečih sortah. Vinogradniki, ki so v sistemu integriranega pridelovanja grozdja, morajo pri izbiri sredstev upoštevati tudi pravila IPG.

Pripravil: dr.Ivan Žežlina


NOVO - Napotki za varstvo za vinske trte z dne 26. julij 2013

Oidij in peronospora vinske trte

Pogoji za razvoj oidija vinske trte so še vedno ugodni, zato je treba trte proti tej bolezni še vedno škropiti. Če je v vinogradu NI opaziti okužbe z oidijem, priporočamo od slej predvsem uporabo pripravkov na osnovi močljivega žvepla. Sicer lahko uporabimo tudi druge kontaktne organske fungicide proti oidiju. Pripravki proti oidiju so naslednji (koncentracije v % veljajo pri porabi 1000 L/ha vode):

• Cosan - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Cosavet DF - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Cosinus - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %) • Kumulus DF - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Močljivo žveplo - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Pepelin - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Thiovit Jet - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Vindex 80 WG - 3,0 do 6,0 kg/ha (0,3-0,6 %), • Žveplo v prahu - Solfotecnica - 15 do 20 kg/ha • Karathane gold 350 EC - 0,5 do 0,6 L/ha (0,05-0,06 %), • Quadris - 1,0 L/ha (0,10 %), • Stroby WG - 0,2 kg/ha (0,02 %), • Collis - 0,4 L/ha (0,04 %), • Crystal - 0,2 L/ha (0,02 %), • Talendo 0,25 L/ha (0,025 %),

Pogoji za razvoj peronospore vinske trte so zdaj lahko izpolnjeni le na legah, kjer se redno pojavlja obilna jutranja rosa. V takih vinogradih zdaj priporočamo predvsem rabo bakrovih pripravkov (koncentracije v % veljajo pri porabi 1000 L/ha vode):

• Amaline flow - 2,25 L/ha (0,22%) • Bordojska brozga Caffaro - 6,0 do 8,0 kg/ha (0,6-0,8%) • Champ formula 2 Flo - 2,0 L/ha (0,2%) • Champion 50 WG - 2,5 kg/ha (0,25%) • Cuprablau Z 50 WP - 2,0 kg/ha (0,2%) • Cuprablau-Z - 3,0 kg/ha (0,3%) • Cuprablau-Z Ultra - 2,5 kg/ha (0,25%) • Flowbrix blau SC - 2,5 kg/ha (0,25%) • Kocide 2000 - 2,0 kg/ha (0,2%) • Kocide DF - 2,0 kg/ha (0,2%) • Kupro 190 SC - 7,5 L/ha (0,75%) • Nordox 75 WG - 1,5 kg/ha (0,15%)

Pri uporabi organskih fungicidov je zdaj že treba paziti na predpisano karenčno dobo posameznih pripravkov, zlasti pri zgodaj zorečih sortah. V poštev pridejo zato le tisti pripravki, ki imajo karenco 35 dni ali manj.

Taki pripravki so:

• Cabrio Top - 2,0 kg/ha (0,2%) • Folpan 50 SC - 2,0 L/ha (0,2%) • Folpan 80 WDG - 1,5 kg/ha (0,15%), • Dithane DG Neotec - 2,0 kg/ha (0,20%) • Dithane M-45 - 2,0 kg/ha (0,20%), • Manfil 75 WG - 2,0 kg/ha (0,20%), • Manfil 80 WP - 2,0 kg/ha (0,20%), • Pinozeb M 45 - 2,0 kg/ha (0,20%), • Penncozeb 75 DG - 2,0 kg/ha (0,20%), • Electis 75 WG - 1,5-1,8 kg/ha (0,18%), • Pergado C - 5,0 kg/ha (0,5%), • Revus - 0,4 do 0,6 L/ha (0,04-0,06%) • Mildicut - 4,0 L/ha (0,4%) • Universalis - 2,0 L/ha (0,2%).

Vinogradniki, ki so v sistemu integriranega pridelovanja grozdja, morajo pri izbiri sredstev upoštevati tudi navodila IPG. Na legah, kjer ni jutranje rose, s škropljenjem proti peronospori odlašamo do napovedanega deževja. Kratkotrajne popoldanske plohe na zračnih legah niso dovolj za okužbo s peronosporo.

DOPOLNILNO ZATIRANJE AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA

V vinogradih, kjer se na posamezno rumeno lepljivo ploščo v povprečju ulovijo več kot 3 ameriški škržatki na teden, je zdaj še čas za dopolnilno zatiranje tega prenašalca zlate trsne rumenice. Proti odraslim škržatkom je najbolj učinkovit pripravek ACTARA v odmerku 0,2 L/ha. Če v vinogradu letos še ni bil uporabljen RELDAN 22 EC, je za zatiranje škržatka primeren tudi ta v odmerku 1,6 L/ha. V tej količini pa ga lahko uporabljamo le v vinogradih, ki so oddaljeni najmanj 75 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Z uporabo ustreznih antidriftnih šob, ki zmanjšujejo zanašanje sredstva, je ta oddaljenost od voda lahko tudi manjša in sicer pri: 90 % zmanjšanju zanosa FFS -15 m 75 % zmanjšanju zanosa FFS - 30 m 50 % zmanjšanje zanosa FFS - 40 m Ker je zatiranje ameriškega škržatka na razmejenih območjih karantenski ukrep, so ga dolžni zatirati tudi vinogradniki, ki so v sistemu ekološke pridelave grozdja. Za ta namen so registrirana sredstva na osnovi naravnega piretrina (KENYATOX VERDE v odmerku 0,8 L/ha ali FLORA VERDE v odmerku 1,6 L/ha.

Vsa navedena sredstva za zatiranje ameriškega škržatka so nevarna za čebele. Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s temi sredstvi pokošena, oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo sredstvo doseglo. Preprečiti je potrebno zanašanje uporabljenih sredstev na sosednje cvetoče rastline. Škropimo pod večer, ko so čebele v panjih.

Pripravil: mag. Gabrijel Seljak


Napotki za varstvo vinske trte z dne 09. avgust 2012

PERONOSPORA IN OIDIJ VINSKE TRTE

Zaradi suhega vremena ni nobene nevarnosti za pojav peronospore in oidija vinske trte, zato do nadaljnjega škropljenje proti omenjenima boleznima ni potrebno

GROZDNA SUKAČA

V ravninskem predelu v okolici Vipolž v Goriških Brdih v zadnjem tednu beležimo povečan ulov križastega grozdnega sukača. Vinogradnikom na tem območju priporočamo zatiranje tretjega rodu omenjenega škodljivca. V ta namen lahko uporabite pripravke: Affirm v odmerku 1,5 kg/ha, ki ima 7 dni karenca, Steward v odmerku 0,125 kg/ha, ki ima 10 dni karence ali biološki pripravek Delfin WG v 0,1 -0,15 % konc., za katerega ni predpisana karenčna doba. S pripravkom Delfin škropimo dvakrat v razmaku 14 dni.

Poudarjamo, da priporočilo za zatiranje grozdnih sukačev velja le del Goriških Brdih v okolici Vipolž.

Pri uporabi pripravkov, ki so strupeni za čebele, je treba pred tretiranjem odstraniti cvetočo podrast ter preprečiti zanašanje na sosednje cvetoče rastline. Upoštevati je potrebno tudi predpise s področja varstva voda. Pazite na karenco uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev!

KAP VINSKE TRTE ALI ESCA

Zdaj se v vinogradih marsikje množično pojavljajo bolezenska znamenja kapi vinskem trte ali esce. Učinkovitih kemičnih sredstev za preprečevanje razvoja te bolezni za zdaj še ni, zato njeno širjenje lahko omejujemo edino s preventivnimi ukrepi. Bolezen se med drugim učinkovito prenaša s škarjami in žago pri zimski rezi vinske trte. Zato je zdaj pravi čas, da vse obolele trse ustrezno označimo, da jih bomo pozimi obrezali ločeno in pri prehodu z enega na drugi trs razkužili orodje. Trse, ki so odmrli, čim prej odstranimo iz vinograda in sežgemo.

Napotki za varstvo vinske trte z dne 02. avgust 2012

PERONOSPORA VINSKE TRTE

Zaradi suhega vremena ni večje nevarnosti za pojav peronospore vinske trte. Za zaključna škropljenja vinogradov priporočamo predvsem pripravke na osnovi bakra.

Pri zgodaj zorečih sortah grozdja pazite na karenco uporabljenih pripravkov.

ZATIRANJE AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA

Na podlagi ulova ameriškega škržatka na rumene lepljive plošče ugotavljamo, da njegova številčnost marsikje presega prag povečanega tveganja za prenos zlate trsne rumenice. Zato priporočamo, da vsi vinogradniki v svoje vinograde izobesijo rumene lepljive plošče zaradi ugotavljanja njegove številčnosti in uspešnosti zatiranja. To priporočamo tudi izven razmejenih območij, kjer do sedaj še ni bila najdena zlata trsna rumenica in po Pravilniku zatiranje ameriškega škržatka ni obvezno, je pa zelo priporočljivo. Taka območja so npr. Goriška Brda, Zgornja Vipavska dolina, Spodnji Kras. V kolikor se v vinogradih na razmejenih območjih lovijo več kot 3 škržatki na rumeno lepljivo ploščo na teden, je obvezno take vinograde v teku naslednjega tedna še enkrat poškropiti s pripravkom ACTARA v količini 200 g/ha. To priporočamo tudi v vinogradih izven razmejenih območij, zlasti če se na rumene lepljive plošče lovi več kot 10 škržatkov na ploščo na teden. V vinogradih, ki so v sistemu ekološke pridelave grozdja uporabimo pripravke na osnovi piretrina (Kenyatox verde, Valentin eko, ipd.). S tem ukrepom boste zelo zmanjšali tveganje za okužbo z zlato trsno rumenico

Insekticid Actara je čebelam nevarn, zato je treba pred tretiranjem odstraniti cvetočo podrast ter preprečiti zanašanje na sosednje cvetoče rastline. Upoštevati je potrebno predpise s področja varstva voda.

Napotki za varstvo vinske trte z dne 27. julij 2012

PERONOSPORA IN OIDIJ VINSKE TRTE

Za naslednje škropljenje proti peronospori vinske trte priporočamo predvsem pripravke na osnovi bakra, lahko pa uporabite tudi dotikalne fungicide na osnovi osnovi mankozeba, propineba, metirama, folpeta in ditianona. Taki pripravki so: Delan 700 WG v 0,05% konc., Folpan 80 WDG v 0,15% konc., Dithane DG Neotec, Dithane M-45, Manfil 75 WG, Manfil 80 WP in Pinozeb M 45 v 0,20% konc., Polyram DF v 0,24% konc., Antracol in Antracol WG 70 v 0,2% konc. Proti oidiju vinske trte priporočamo uporabo pripravkov na osnovi močljivega žvepla.

ZATIRANJE AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA

Na podlagi ulova ameriškega škržatka na rumene lepljive plošče ugotavljamo, da njegova številčnost marsikje presega prag povečanega tveganja za prenos zlate trsne rumenice. Zato priporočamo, da vsi vinogradniki v svoje vinograde izobesijo rumene lepljive plošče zaradi ugotavljanja njegove številčnosti in uspešnosti zatiranja. To priporočamo tudi izven razmejenih območij, kjer do sedaj še ni bila najdena zlata trsna rumenica in po Pravilniku zatiranje ameriškega škržatka ni obvezno, je pa zelo priporočljivo. Taka območja so npr. Goriška Brda, Zgornja Vipavska dolina, Spodnji Kras. V kolikor se v vinogradih na razmejenih območjih lovijo več kot 3 škržatki na rumeno lepljivo ploščo na teden, je obvezno take vinograde v teku naslednjega tedna še enkrat poškropiti s pripravkom ACTARA v količini 200 g/ha. To priporočamo tudi v vinogradih izven razmejenih območij, zlasti če se na rumene lepljive plošče lovi več kot 10 škržatkov na ploščo na teden. V vinogradih, ki so v sistemu ekološke pridelave grozdja uporabimo pripravke na osnovi piretrina (Kenyatox verde, Valentin eko, ipd.). S tem ukrepom boste zelo zmanjšali tveganje za okužbo z zlato trsno rumenico

Insekticid Actara je čebelam nevarn, zato je treba pred tretiranjem odstraniti cvetočo podrast ter preprečiti zanašanje na sosednje cvetoče rastline. Upoštevati je potrebno predpise s področja varstva voda.




Pričenja se trgatev, ponekod je že v teku, zato škropljenja vinske trte v tem času
ne priporočamo
.

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki