Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

IMG_2689

Vinogradništvo

Naši strokovnjaki

  • Mojca Mavrič Štrukelj

    svetovalka specialistka za vinogradništvo

    t: 05 335 12 10

    m: 051 663 005

    e:

  • Majda Brdnik

    svetovalka specialistka za vinogradništvo

    t: 05 731 28 56

    m: 031 323 191

    e:

  • dr. Tjaša Jug

    vodja laboratorija, vodja kakovosti

    t: 05 335 12 24

    m: 031 719 237

    e:

  • Mirjana Košuta

    odgovorni analitik - enolog

    t: 05 335 12 25

    e:

  • Tanja Škvarč

    odgovorni analitik - živila

    t: 05 335 12 26

    e:

  • Andreja Škvarč

    vodja Selekcijsko trsničarskega središča

    t: 05 368 72 27

    m: 031 576 745

    e:

  • mag. Anka Rojc Polanec

    odgovorni analitik - pedolog, izvoz vina

    t: 05 335 12 27

    e:

Vinogradništvo

Vinorodna dežela Primorska s pogledom na Triglav in z dotikom Jadranskega morja obsega več kot 40 % slovenskih vinogradov v štirih vinorodnih okoliših: Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra. Vinogradniki na osnovi več kot dvatisočletne tradicije gojenja vinske trte, izjemne geografske lege, rodovitnih tal in prepleta mediteranskega, predalpskega in celinskega podnebja pridelujejo vina visoke kakovosti, ki segajo v sam svetovni vrh in navdušujejo zveste in nove potrošnike.

»Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode.«

Matija Vertovec, Vinoreja za Slovence 1844

Novice

P1030542

13. december 2017

OBNOVITVENI tečaj za izvajalce ukrepov - Ilirska Bistrica

OBNOVITVENO usposabljanje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov
16. januar 2018, Ilirska Bistrica

več >

P1030542

13. december 2017

OBNOVITVENI tečaj za izvajalce ukrepov - Sežana

OBNOVITVENO usposabljanje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov
16. januar 2018, Sežana

več >

PRP obvezna izobraževanja logo

01. december 2017

Obvezna izobraževanja iz PRP 2014 - 2020

Z namenom, da bi vam omogočili čim boljši pregled nad posameznimi izobraževanji iz PRP, smo na naši spletni strani nadgradili rubriko Koledar dogodkov in izobraževanj....

več >

Strokovna vsebina

Refošk in teran na prvem mestu in za njima rebula, merlot in malvazija so tiste sorte in vina, ki določajo in označujejo primorsko vinogradništvo.

Zanimivo je, da se je na Primorskem ohranilo največ lokalnih, domačih, avtohtonih  sort.  Med njimi sta na prvem mestu pinela in zelen, ki sicer na celem Primorskem predstavljata majhen, zanemarljiv delež, v Vipavski dolini pa vendarle imata skupaj več kot 4 % delež in zaenkrat ni bojazni, da bi sorti izginili. Veliko manjši delež v pridelavi zavzemajo sorte Vitovska grganja, Klarnica, Poljšakica, Briška glera in Pergolin, Maločrn in Cipro, ki smo jih pred leti po zaslugi zagnanih strokovnjakov in posameznih vinogradnikov ohranili in poskrbeli za njihovo razmnoževanje, da je danes možno dobiti trsne cepljenke in vina naštetih sort.

tokajjpg

Tokaj

Tokaj

photo-not-available

Pinela

Pinela je bela sorta vinske trte, ki jo gojimo le v Vipavski dolini. Najbolje uspeva na soncu izpostavljenih, južnih in zahodnih legah, na sorazmerno visokih in srednje visokih gričih Vipavske doline, na nadmorski višini nad 150 m, še bolje nad 200 m nadmorske višine. Poleg rebule še najbolje prenaša sušna, pusta tla. Pinela prijateljuje z burjo in je zato razširjena v delu Vipavske doline, kjer burja najbolj pokaže svojo moč. Zori srednje pozno.

Iz zgodovine: Po Dalmassu so sorto pinela gojili v Furlaniji že v 14. stoletju. Proti koncu 19. stoletja jo omenja Carpo kot vinsko sorto, ki jo v večjem obsegu gojijo v okolici Padove. Leta 1932 je bila opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. Pinelo je opisal že pred tem Vertovec, ki jo imenuje »Pinjela« in navaja, da je razširjena po vseh vipavskih vinogradih. Poznana sta bila dva tipa pinele – pinela z rumenkastim lesom, bolj žlahtna in pinela z rdečkastim lesom, belimi očesi, ki se rada osiplje. Pred tridesetimi leti je bila tretja najbolj razširjena bela sorta na Vipavskem, danes je zasajena le še na petdesetih hektarjih.

Vino: Pinela ima svojevrsten, eleganten in nežen vonj s cvetličnim in sadnim značajem. Vino je rumenkaste barve z zelenkastimi odtenki. Njen vonj in okus sta svojevrstna. Okus je poln, prijeten in harmoničen. K svežini vina pripomore bogatejša kislina, k pitnosti pa rahlo nižji alkohol, ki učinkuje prijetno in toplo. Grozdje lahko predelamo v sveže, mlado vino ali ga mešamo z ostalimi sortami v zvrsti. Z podaljševanjem časa zorenja na trti, se sladkorna stopnja zvišuje, kisline ustrezno padejo in ob ustrezni tehnologiji pridelamo ekstraktno bogato, polno in harmonično vino, ki ga lahko uvrščamo v sam vrh kakovostnih vin.

zelen-g4-jpg

Zelen

Zelen je bela sorta vinske trte, razširjena le v Vipavski dolini. Največ ga je zasajenega v okolici vasi Slap, Lože in Planina. Sorta nima nič skupnega z italijanskimi sortami verduzzo, verdiso in verdiccio. Zelen uspeva na sončnih, toplih, južnih in zahodnih srednje visokih legah. Ustrezajo mu nekoliko manj sušna in bolj bogata tla, z večjim deležem gline in z več humusa. Slabše prenaša burjo in pozno zori.

Iz zgodovine: Matija Verotvec je prvi opisal zelen in zanj pravi, da ima posebno žlahtni duh in navaja dva tipa  zelena - z jajčastimi in z okroglimi jagodami. Domačini - Vipavci so vino zelen včasih imenovali dišava, ker je napolnil prostor s posebnim vonjem, kjer so ga pili.
Odkup grozdja v Vinarski zadrugi v Vipavi je leta 1908 že potekal po sortah in po terminskem razporedu in zelen je bil najboljše plačana sorta.

Sladkorni cenik:

RAZRED SORTA SLAD. STOPNJA CENA
I. razred Zelen 18% 16 vinarjev/kg
II. razred Silvanec, Burgunder 17 - 18% 15 vinarjev/kg
III. razred Rizling 16 - 17% 14 vinarjev/kg
IV. razred Karmint 15 - 16% 13 vinarjev/kg
V. razred ostale, mešano   12 vinarjev/kg

V časopisu Kmetovalec je bil leta 1909 objavljen članek s pomenljivim naslovom »Vipavci, cepite zelen !«, v katerem navajajo trditve kranjskega vinskega nadzornika Skalickya, da je v Pragi zelen zelo iskano vino.

Vino: Zelen je polaromatična sorta, ki nežno diši, izraženi so prepoznavni sadni toni jabolk in hrušk. Vonj je bogat, sorten in izjemno prijeten. Aroma je kompleksna in jo težko primerjamo s kakšnimi koli drugimi aromatičnimi profili. Vino je slamnato rumene barve s poudarjenimi zelenkastimi odtenki. Okus je bogat na ekstraktu, krepak, rahlo aromatičen, poln, primerno svež in harmoničen. Sladko-kisle zaznave, ki se dolgo časa sproščajo v ustih so v ravnotežju in nakazujejo na polnost vina. Grozdje zelena lahko predelamo v sveže, mlado vino ali ga kontrolirano maceriramo. Tako pridelamo vrhunsko suho vino ali  vino z rahlo zaznavnim ostankom nepovretega sladkorja – polsuho vino, ki se lepo druži z nekoliko višjo kislino. Zadnja leta je na trgu tudi kot peneče vino.

Izobraževanja in dogodki

arhiv dogodkov >

5.300

vinogradniških gospodarstev

31

vinskih sort trenutno v trsnem izboru vinorodne dežele Primorska

6.483 ha

vinogradov v vinorodni deželi Primorska

70%

vseh slovenskih ekoloških vinogradov