Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Foto M. Prešeren - IMG_7513__1__2_tonemapped

Varstvo rastlin

Naši strokovnjaki

  • dr. Ivan Žežlina

    vodja oddelka za varstvo rastlin

    t: 05 335 12 14

    m: 031 208 366

    e:

  • Matjaž Jančar

    specialist za varstvo rastlin

    t: 05 630 40 60

    m: 031 323 188

    e:

  • Mojca Rot

    specialiskta za varstvo rastlin

    t: 05 335 12 22

    m: 041 545 526

    e:

  • dr. Marko Devetak

    strokovni sodelavec za varstvo rastlin

    t: 05 335 12 11

    m: 031 869 357

    e:

  • mag. Mateja Blažič

    specialistka za fitofarmacevtska sredstva

    t: 05 335 12 15

    e:

  • Branko Carlevaris

    strokovni sodelavec

    t: 05 335 12 31

    m: 031 667 760

    e:

  • Andrej Murenc

    laboratorijski tehnik

    t: 05 335 12 16

    m: 041 949 286

    e:

Varstvo rastlin

             

Novice

OSNOVNI_LOGO_PRP_brez (002)

22. november 2017

Obvezna usposabljanja za vključene v ukrep KOPOP iz PRP RS 2014–2020

Upravičence, vključene v ukrep Kmetijsko-okoljska podnebna plačila iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020 (KOPOP), vabimo na obvezna usposabljanja za...

več >

VR-jabolko

22. november 2017

Varstvo jablan in hrušk

Jablanov rak in hrušev ožig

več >

vr-breskev-nasad

22. november 2017

Varstvo breskev, sliv in ostalih koščičarjev

Breskov rak, ožig breskove skorje in bakterijska obolenja

več >

P1030542

07. november 2017

OSNOVNI tečaj FFS - za izvajalce ukrepov

OSNOVNO usposabljanje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov
18., 19. in 21. december 2017, Pobegi

več >

P1030542

03. november 2017

OBNOVITVENI tečaj FFS - za izvajalce ukrepov

OBNOVITVENO usposabljanje za izvajalce ukrepov
14. december 2017, Šempeter pri Gorici

več >

P1030542

03. november 2017

OBNOVITVENI tečaj FFS - za izvajalce ukrepov

OBNOVITVENO usposabljanje za izvajalce ukrepov
13. december 2017, Šempeter pri Gorici

več >

Strokovna vsebina

vrsg01ophraella-communa1

Ambrozijev lepenec - Ophraella communa

Množični pojav tujerodnega ambrozijevega lepenca
(Ophraella communa LeSage) na Goriškem

 

Nova Gorica, 28.08.2017

 

Množični pojav tujerodnega ambrozijevega lepenca (Ophraella communa LeSage) na Goriškem

Gabrijel SELJAK, Marko DEVETAK, Mojca ROT, Ivan ŽEŽLINA, Branko CARLEVARIS

Uvod:

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je postala ena najbolj invazivnih in nadležnih tujerodnih rastlin v Evropi. Poleg tega, da je zelo nadležen plevel na kmetijskih površinah, zlasti v okopavinah, je njen cvetni prah eden najbolj alergenih. Prav zaradi teh lastnosti je v mnogih evropskih državah obvezno zatiranje tega plevela tudi zakonsko regulirano. V Sloveniji to ureja 'Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia'  (Ur. l. RS št. 63/10). Pelinolistna ambrozija ima zaradi obilice semen izjemen razmnoževalni potencial, poleg tega pa je tudi zelo prilagodljiva in trdoživa. Izjemno dobro prenaša tudi dolgotrajnejšo sušo, ko večina drugih tekmovalnih rastlin  usahne. Njeno zatiranje je zato zahtevno in pogosto le deloma uspešno tudi z uporabo namenskih herbicidov. V Avstraliji in na Kitajskem se je dolgoročno najbolj obneslo klasično biotično zatiranje z vnosom tujerodnih žuželk z območij naravnega areala pelinolistne ambrozije. Pri tem sta najbolj uspešni dve vrsti, zavijač Epiblema strenuana(Walker) (Lepidoptera: Tortricidae) in hrošček Ophraella communa LeSage  (Coleoptera: Chrysomelidae). Slednji naj bi med znanimi biotičnimi agensi pri zatiranju ambrozije dosegel najboljšo učinkovitost (Kiss, 2007). Bosio in sod. poročajo še o dveh vrstah hroščev iz družine lepenjcev, ki lahko zatirata ambrozijo, in sicer Ophraella slobodkini Futuyma ter Zygogramma suturalis Fabricius. Leta 2013 so prvič zaznali množični pojav hroščka Ophraella communa v južni Švici (Ticino) in Severni Italiji (Lombardija) (Boriani in sod., 2013; Müller-Schärer in sod., 2014). Ni pojasnjeno, kako je bila vrsta tja zanesena, najbrž pa je šlo za namerni vnos. Vrsta se je nato hitro širila po Severni Italiji in se od tam očitno razširila tudi na Goriško, kjer smo ga prvič zaznali v začetku avgusta 2017. Na podlagi obsega napadenega območja, gostote populacije in stopnje poškodovanosti pelinolistne ambrozije sklepamo, da se je ambrozijev lepenec na to območje razširil že vsaj eno ali dve leti prej. O tem pričajo tudi izjave nekaterih ljudi, ki da so močnejše poškodbe rastlin pelinolistne ambrozije opazili že v l. 2016. Dejanski obseg razširjenosti pri nas še ugotavljamo, zagotovo pa se bo ta stalno povečeval, saj je hrošček dober letalec. Za zdaj je njegova navzočnost znana v spodnji Vipavski dolini in v dolini Raše na Krasu (Slika 10).

Posledice namnožitve ambrozijevega lepenca so ponekod zelo očitne. Manjše napadene rastline večinoma usahnejo še preden cvetijo in semenijo, ker ličinke požrejo vse liste, cele ostanejo le debelejše žile. Če so napadene že večje rastline, te navadno še živijo, a se socvetja zaradi uničenega listja ne razvijejo ali pa le v zelo okrnjenem obsegu. Pri manjšem napadu rastline vseeno cvetijo in semenijo, a v zmanjšanem obsegu. Na podlagi prvih opazovanj se zdi, da je to daleč najbolj učinkovit način za zatiranje pelinolistne ambrozije.

Podatki o organizmu:

Sistematika:

Vrsta: Ophraella communa LeSage

Uvrstitev v sistemu: Insecta,Coleoptera, Chrysomelidae - lepenci

Slovensko ime (predlog): ambrozijev lepenec, ambrozijev objedač (?), ambrozijin hrošč

Angl.: ragweed leaf beetle

Opis:

Imago: (Slika 1, Slika 2): Hroščki so  3,5–4,3 mm, samci so nekoliko manjši (3,5-4,0 mm) kot samice (3,9-4,3 mm). Glava, oprsje in pokrovke so rumenkaste do bledo rjavkaste. Na temenu glave je podolžna temno rjava lisa. Na predprsju so tri podolžne rjave lise. Pokrovke so raztreseno vdrto pikčaste in s podolžnimi temno rjavimi progami, ki so izrazitejše pri samicah, medtem ko so lahko nekateri samci tudi povsem brez temnejših prog.

Ličinka:(Slika 3, Slika 4) je vretenasto valjasta, razločno segmentirana, rumeno sivkasta do rumenkasta, po bokih poteka po vsaki strani prekinjena rjava proga. Noge so črne. Telo je pokrito s številnimi raztresenimi dlačicami, ki so na vrhu betičasto razširjene. Razvoj poteka prek treh razvojnih stopenj ličinke v  9 do 12 dneh.

Buba: (Slika 5) široko jajčasta zaprta v značilen zapredek (kokon) iz rjavkastih vlaken.

Jajčece: (Slika 5, Slika 6) oranžno rumeno, jajčaste oblike s kratko zoženim zgornjim delom; odložena v skupinah po nekaj deset skupaj, navadno na zgornjo stran listov. Ličinka se iz jajčeca razvije v petih dneh.

Bionomija:

Vrsta prezimuje kot odrasla žuželka (imago). Po podatkih iz literature razvije hrošček eno do tri rodove na leto, na južnem Kitajskem tudi do šest (Bosio in sod., 2014; Chen in sod., 2013). Koliko je teh pri nas za zdaj še ne vemo. V času začetnih opazovanj smo na istih rastlinah hkrati opazovali vse razvojne stopnje, jajčeca, ličinke, bube in odrasle hroščke. 

Gostiteljske rastline:

Glavni gostitelj je pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifolia). Občasno lahko napade tudi sončnice (Helianthus annuus), laško repo (H. tuberosus), bodiče (Xanthium spp.) in kanadsko hudoletnico (Erigeron canadensis).

Poškodbe in njihove posledice na rastline pelinolistne ambrozije (Slika 7,Slika 8, Slika 9):

Ličinke, v manjši meri tudi odrasli hrošči se prehranjujejo z listi pelinolistne ambrozije in jih pri tem obžrejo vse do debelejših listnih žil. Te se nato navadno posušijo. Manj izrazite so neposredne poškodbe še razvijajočih se socvetij, ki pa se navadno ne razvijejo ali se zalo slabo oblikujejo. Pri zelo močnem napadu cela rastlina odmre. Učinek napada je tem večji, čim zgodnejši je napad, se pravi čim mlajše so rastline.  Že povsem razvite rastline lahko še vedno oblikujejo okrnjena socvetja iz zaloge hranil v steblu, vendar večinoma ne uspejo semeniti. Neposredno na steblih opaznejših poškodb zaradi prehranjevanja ličink in imagov nismo opazili.    

Učinki in posledice pojava:

Biotično zatiranje pelinolistne ambrozije z ambrozijevim lepencem je dolgoročno najprimernejši in tudi najbolj učinkovit način za omejevanje njene populacij. To kažejo številne raziskave na območjih, kjer so ga za ta namen načrtno vnesli (Avstralija, Kitajska, Severna Italija) (Müller-Schärer in sod., 2014). Velik razmnoževalni potencial in veliko število rodov zagotavljata zadostno populacijo skozi celotno vegetacijsko obdobje pelinolistne ambrozije.  Glede na invazivnost pelinolistne ambrozije, njenega pomena kot plevela v kmetijstvu, predvsem pa njenega vpliva na zdravje ljudi ocenjujemo pojav ambrozijevega lepenca pri nas kod dobrodošlo in bi ga morda kazalo celo načrtno razširjati tudi na druga območja Slovenije. Njegovega spontanega širjenja tudi sicer ni več mogoče preprečiti. Njegova razširitev bi morda utegnila povzročiti kakšne težave pri pridelavi sončnic, ki je tudi ena od gostiteljskih rastlin, vendar novejše študije v Kanadi in na Kitajskem kažejo, da je tveganje za sončnice razmeroma majhno, saj hroščki, ki se izležejo iz bub na sončnicah, le te večinoma zapustijo in iščejo rastline pelinolistne ambrozije (Dernovici et al., 2006; Cao et al., 2011).  Škodo bi utegnil povzročiti v primerih, da je populacija v bližini ali na poljih sončnic večja od ponudbe pelinolistne ambrozije.      

Uporabljeni viri:

Bosio G, Massobrio V, Chersi C, Scavarda G, Clark S (2014): Spread of the ragweed leaf, Ophraella communa LeSage, 1986 (Coleoptera Chrysomelidae), in Piedmont Region (northwestern Italy). Bollettino della Societa entomologica italiana 146 (1), 17-30

Boriani M, Calvi M, Taddei A et al. (2013): Ophraella communa segnalata in Italia su Ambrosia. L'Informatore Agrario 34, 61.

Cao Z, Wang H, Meng L & Li B (2011):  Risk to nontarget plants from Ophraella communa (Coleoptera: Chrysomelidae), a potential biological control agent of alien invasive weed Ambrosia artemisiifolia (Asteraceae) in China. The Japanese Society of Applied Entomology and Zoology 46, 375–381.

Chen H, Guo W, Li M, Guo J, Luo Y&Zhou Z (2013) A field test of joint control of the alien invasive weed Ambrosia artemisiifolia with Ophraella communa and Epiblema strenuana. Chinese Journal of Biological Control 29, 362–369.

Dernovici SA, Teshler MP & Watson AK (2006) Is sunflower (Helianthus annuus) at risk to damage from Ophraella communa, a natural enemy of common ragweed (Ambrosia artemisiifolia)? Biocontrol Science and Technology 16, 669–686.

Kiss L, (2007): Why is biocontrol of common ragweed, the most allergenic weed in eastern Europe, still only a hope? Biological Control: a Global Perspective. CAB International: 80-91.  

 SA, Teshler MP & Watson AK (2006) Is sunflower (Helianthus annuus) at risk to damage from Ophraella communa, a natural enemy of common ragweed (Ambrosia artemisiifolia)? Biocontrol Science and Technology 16, 669–686.

Müller-Schärer H, S T E Lommen, M Rossinelli, M Bonini, M Boriani, G Bosio &U Schaffner (2014): Ophraella communa, the ragweed leaf beetle, has successfully landed in Europe: fortunate coincidence or threat? Weed Research 54 (2); 109–119

 

 

SLIKOVNA PRILOGA (foto: Gabrijel Seljak)

VR-SG01-Ophraella communa1

Slika 1: Odrasli hrošček (n.v. 3,5-4,3 mm)

VR-SG02-hroščka pri parjenju

Slika 2: Hroščka pri parjenju

VR-SG03-Ličinka 2 razvojne stopnje

Slika 3: Ličinka 2. razvojne stopnje

VR-SG04-Ličinka 3 razvojne stopnje

Slika 4:  Ličinka 3. razvojne stopnje

VR-SG05-kokon z bubo in jajčeca

Slika 5: Buba in jajčeca

VR-SG05-Jajčeca

Slika 6: jajčeca (zelo povečano)

VR-SG07-Objedena rastlina

Slika 7: Objedeni listi s hroščki

VR-SG08-Objedena rastlina

Slika 8: Zaradi povsem uničenih listov se socvetja zalo slabo razvijejo ali propadejo še preden se odprejo

VR-SG09-Napadene rastline

Slika 9: Posledice močnega napada na pelinolistni ambroziji

VR-SG10-Razširjenost hroščka na Primorskem

Slika 10: Znana razširjenost ambrozijevega lepenca na Primorskem

vrmarmoriranasrdljivkahroscek

Marmorirana smrdljivka

MARMORIRANA SMRDLJIVKA - Halyomorpha halys je tujerodna invazivna vrsta, ki spada v družino ščitastih stenic (Pentatomidae). Žuželka ima širok nabor gostiteljev, največ škode povzroča v sadjarstvu.

Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) je tujerodna invazivna vrsta, ki spada v družino ščitastih stenic (Pentatomidae). Žuželka ima širok nabor gostiteljev, največ škode povzroča v sadjarstvu. Po navedbah tuje literature so med bolj prizadetimi jablane, hruške, breskve in aktinidija. Poleg sadnih vrst napada tudi poljščine zlasti sojo in koruzo ter vrtnine (fižol, paradižnik in druge vrste iz družine razhudnikovk). Stenica se pojavlja tudi na vinski trti. Škodljivi organizem domuje v državah vzhodne Azije (Japonska, Kitajska, Koreja in Tajvan). V Evropi je bila omenjena vrsta stenice prvič opažena v Švici leta 2007. Kasneje se je marmorirana smrdljivka začela pojavljati tudi v drugih državah, tako da je danes že potrjena v Avstriji, Franciji, Grčiji, Italiji, Madžarski, Romuniji in v Srbiji. Nam najbližje žarišče je v Furlaniji – Julijski krajini, kjer je škodljivec v lanskem letu povzročal škodo v nasadih jablan (Granny Smith, Pink Lady).

OPIS ŠKODLJIVCA

Telo vrste Halyomorpha halys je značilne ščitaste oblike. Odrasli osebki merijo v dolžino od 12 do 17 mm in so značilno obarvani. Na spodnjem zunanjem robu zadka ima tujerodna vrsta bel vzorec. Za škodljivca so značilne tudi bele lise na tipalkah in nogah po katerih ga prepoznamo. Prepoznavni znak je tudi odsotnost ventralnega trna na zadku po katerem se loči od drugi ščitastih stenic, ki so v našem okolju že prisotne. Ličinke merijo v dolžino od 2,4 do 12 mm. Škodljivca se pogosto zamenjuje s sorodnimi vrstami stenic kot so Rhaphigaster nebulosa in Dolycoris baccarum.

VR-marmorirana-smrdljivka-hroscek-1

Odrasel osebek marmorirane smrdljivke. (vir:http://www.ersa.fvg.it/fitosanitaria/cimice-marmorata-asiatica-halyomorpha-halys/HH%20in%20FVG14092015.pdf; 26.8.2016)

VR-marmorirana-smrdljivka-licinka

Ličinka marmorirane smrdljivke. (vir:http://www.regione.toscana.it/documents/10180/11270546/Nota-tecnicaHalyomorpha-halys.pdf/d7d798b3-558b-431a-8241-0f7c5b1d7d6e; 26.8.2016)

SEZONSKA DINAMIKA MARMORIRANE SMRDLJIVKE

Marmorirana smrdljivka prezimi v večjih skupinah v obliki odraslega osebka. Zavetje pred zimo išče v gospodarskih kot tudi v stanovanjskih poslopjih. Pomladi se odrasli osebki selijo na pridelovalne površine. V poletnem času samice odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov. Posamezna samica lahko odloži do 400 jajčec v skupke. V zmernem podnebju ima škodljivec letno od enega do dva roda. Tako odrasli osebki kot nimfe povzročajo poškodbe s sesanjem na listih in plodovih. Marmorirana smrdljivka je dober letalec in lahko med iskanjem hrane preleti tudi večje razdalje.

POŠKODBE NA RASTLINAH

Do poškodb na plodovih najpogosteje pride pred tehnološko zrelostjo pridelovalnih rastlin. Prizadeti plodovi so zato deformirani. Pri zrelih plodovih se poškodbe kažejo v obliki nekrotičnega tkiva. Poleg mehanskih poškodb grozdnih jagod, omenjena vrsta tudi onesnaži grozdje s smrdljivimi izločki stenic v samem postopku predelave kar negativno vpliva na kakovost pridelanega vina.

ZATIRANJE ŠKODLJIVCA

Zaradi širokega spektra gostiteljskih rastlin in sposobnosti stenice, da preleti večje razdalje je zatiranje škodljivca z uporabo fitofarmacevtskih sredstev oteženo. Trenutno je najprimernejši ukrep za varstvo sadnih rastlin in vinske trte uporaba protiinsektnih mrež.

PRVA NAJDBA MARMNORIRANE SMRDLJIVE - Halyomorpha halys V SLOVENIJI

Od leta 2017 je marmorirana smrdljivka prisotna tudi v Sloveniji. Prvič smo jo odkrili 11. aprila 2017 na lokaciji Šempeter pri Gorici (Biotehniška šola) ter 18. aprila 2017 na parkirnem prostoru nakupovalnega središča Qulandia v Novi Gorici. V obeh primerih je šlo za najdbo posameznih primerkov stenice. Konec meseca julija smo H. halys našli v posevku soje na lokaciji Bukovica ter konec avgusta na lokacijah Kromberk in Miren, v neposredni bližini intenzivnih nasadov češenj in hrušk. Poškodb, ki bi jih marmorirana smrdljivka povzročila na plodovih gostiteljskih rastlin zaenkrat še nismo opazili. Pridelovalcem svetujemo, da ste pri izvajanju del v nasadih, vinogradih in na posevkih pozorni na pojav pisanih stenic, zlasti tistih z marmoriranim vzorcem. Prav tako bodite pozorni na prisotnost vbodov, poškodb ali deformacij plodov. V primeru najdbe sumljivih osebkov oz. poškodb na pridelku prosimo, da obvestite Službo za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica:
- v Novi Gorici na tel. št.(05)3351222, 3351211, 3351214
- v Kopru na tel. št. (05)6304060

UPORABLJENI VIRI

Pripravil: dr. Marko Devetak

odrasel-hroscek---foto-gseljak

Kljunati oljkov rilčkar

Rhodocyrtus cribripennis (Desbrochers des Loges, 1869)

Leta 2014 smo v okviru programa Spremljanja navzočnosti kljunatega oljkovega rilčkarja potrdili prisotnost škodljivca tudi na območju Republike Slovenije in sicer v notranjosti Slovenske Istre.

Sistematika: Rhodocyrtus cribripennis (Desbrochers des Loges, 1869)

Sinonima: Rhynchites (Coenorrhynus) cribripennis Desbrochers, 1869 Rhynchites ruber Schilsky, 1903, nec Fairmaire, 1859

Razširjena imena:
Maslinin svrdlaš, punteruolo dell’olivo, rhynchite de l’olivier, olive fruit curculio, twig cutter, gorgojo de las acetunas

Status:
kljunati oljkov rilčkar (v nadaljevanju KOR) v EU ne spada med karantenske škodljive organizme.

Geografska razširjenost:
Vrsta izvira iz palearktične favnistične cone. Prisoten je na Hrvaškem (v Istri in Kvarnerju) , srednji Italiji, Korsiki , Malti, Grčiji, Turčiji, južni Rusiji in v Mali Aziji. V Sloveniji je bil KOR prvič ugotovljen poleti 2014 v zaledju Slovenske Istre.

Gostiteljske rastline:
Domača oljka (Olea europea subsp. europaea) tudi divja oljka (Olea oleaster) na katerih lahko dokonča cel razvojni ciklus. Pojavlja se tudi na ozkolistni zeleniki (Phyllirea angustifolia) in pravem jasminu (Jasminum officinalis), kjer se na listih dopolnilno prehranjuje.

Opis in biologija:
Odrasel hrošček meri v dolžino 5,6-6,0 mm. Večina telesa je opečnato rdeče - rahlo svetlikajoče barve. Rilček je rahlo usločen, velikosti kot ostanek glave in oprsja skupaj. Pokrovke kril so močno razbrazdane. Je dober letalec. Pojavlja se od začetka meseca maja do konca avgusta. Na začetku se hrani z listnimi brsti, listi in cvetovi, kasneje pa z vbodi v drobne plodove, velikosti približno 5 mm ali večje.

Jajčece je eliptične oblike, citronsko rumene barve, velikosti 0,6x0,4 mm. Samica KOR odlaga jajčeca v vbodne odprtine, ki jih naredi z rilčkom z rilčkom v plodovih oljk od začetka julija do konca avgusta.

Odrasla ličinka je breznoga običajno upognjena v obliki črke C, iztegnjena dolžine 7 mm in debeline 2,8 mm. Običajno je barva telesa bledo krem barve. Glava je rdeče rjave barve s črnimi čeljustmi. Telo je sestavljeno iz 13 členov, od katerih je zadnji izrazito manjši. Embrionalni razvoj ličinke traja približno deset dni. Ličinka se zavrta v že olesenelo koščico in izje jedro koščice. Odrasla ličinka zapusti plod, se spusti na tla in se zarije v zemljo, kjer se zabubi.

Buba je rahlo upognjena, čokata, dolžine 4,3 mm in širine 2,8 mm, belkaste barve z nekoliko temnejšimi pegami v predelu oči. Odrasli hroščki se izležejo proti koncu poletja, a ostanejo v bubini kamrici v mirovanju do naslednje pomladi. Nekateri osebki v mirovanju preživijo v tleh še celo naslednjo sezono in izletijo šele naslednjo pomlad.

Poškodbe na plodičih   foto  M.Jančar.JPGOdrasli kljunati oljkov rilčkar in njegova ličinka   foto B. Hlevnjak Pastrovicchio.JPGOdrasel hrošček   foto G.Seljak.JPG

 

 


Leta 2014 smo v okviru programa Spremljanja navzočnosti kljunatega oljkovega rilčkarja potrdili prisotnost škodljivca tudi na območju Republike Slovenije in sicer v notranjosti Slovenske Istre. Škodljivec je v zadnjem desetletju postal zelo pomemben škodljivec oljk v sosednji Hrvaški.

Velike škode zaradi škodljivca so bile opažene v letih 2011 in 2013. V letu 2013 se je škodljivec razširil iz južne in srednje Istre tudi v severno. Pri nas smo poškodbe, ki bi jih lahko pripisali rilčkarju, opazili v letu 2013 pri rednem pregledu plodov oljk glede poškodovanosti zaradi napada oljčne muhe v zaledju Slovenske Istre (Zabavlje, Popetre, Truške in Smokvica). V letu 2014 poškodb škodljivca na pregledanih plodovih nismo opazili.

Kritično obdobje za spremljanje intenzivnosti napada je od začetka junija do konca julija, ko je škoda zaradi sušenja in odpadanja oljkovih plodov največja. Pozneje, konec julija in v avgustu, ko je plodova koščica že oblikovana, a še ni otrdela, nadaljuje z vrtanjem luknjic v plodove, v katere odloži po eno jajčece. Ličinka oljkovega rilčkarja se zavrta v še neotrdelo koščico in požre njeno vsebino. Poškodovani plodovi se posušijo in odpadejo. Odrasla ličinka zapusti plod, se spusti na tla in se zarije v zemljo, kjer se zabubi. Odrasli hroščki se izležejo proti koncu poletja, a ostanejo v bubini kamrici v mirovanju do naslednje pomladi. Nekateri osebki v mirovanju preživijo v tleh še celo naslednjo sezono in izletijo šele naslednjo pomlad.. Kasnejši napadi (konec avgusta in del septembra) ne povzročajo odpadanja plodov oljke, vendar ti vsebujejo tudi do tretjino manj olja kot zdravi plodovi.

Možnost zamenjave poškodb:

Pri površnem opazovanju lahko vbode zlahka zamenjamo z vbodom oljčne muhe. Razliko lahko opazimo s pomočjo povečevalnega stekla. Vbodne luknjice oljkovega rilčkarja so okrogle in široke, medtem ko so luknjice, ki jih napravi oljčna muha, ozke in klinaste.

Sušenje plodičev zgodnjega napada   foto B. Hlevnjak Pastrovicchio.JPGVbodi kasnejšega napada  foto  B. Hlevnjak Pastrovicchio

Metode spremljanja:

  • Spremljanje imaga

Ni še na razpolago primernih vab, s katerimi bi na enostaven način spremljali navzočnost KOR v oljčniku. Njegovo prisotnost preverjamo z otresanjem vej v juniju in juliju, ko se pojavlja hrošček, kakor tudi škoda, ki jo povzroča v oljčnikih. Veje otresamo na podstavljeno folijo na tleh, na entomološko ponjavo ali na druge primerne ponjave zgodaj zjutraj, ko so hroščki zaradi nižjih temperatur še otrpli in manj gibljivi.
 

  • Spremljanje napadenosti plodov

Na plodovih iščemo vbode, ki jih z rilčkom povzroča škodljivec. Plodove pregledujemo od utrjevanja koščice plodov dalje na morebitno prisotnost jajčec v vbodnih odprtinah oziroma ličinke v jedru koščice.

Ukrepi za obvladovanje

  • Preventivni ukrepi:

V primeru močnejšega napada škodljivca pridejo v poštev kot alternativa oziroma dopolnitev h kemičnemu varstvu preventivni ukrepi, ki vplivajo na zmanjšanje populacije in oviranje razvoja KOR. Takšna agrotehnična ukrepa sta pobiranje in odstranjevanje poškodovanih odpadlih plodov ter mehanska obdelava tal pred izletom odraslih hroščev iz bubinih kamric.

  • Kurativni ukrepi:

V Sloveniji je pripravek Decis 2,5 EC dovoljen za manjšo uporabo na oljkah za zatiranje kljunatega oljkovega rilckarja (Rhodocyrtus cribripennis) v odmerku 0,5 L/ha (5 mL na 10 L vode na100 m2) ob porabi 1500 L vode/ha.
S sredstvom se prvič tretira, ko je presežen prag gospodarske škode oziroma v skladu z napovedjo opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin.

 

V Sloveniji kljunati oljkov rilčkar do sedaj še ni povzročal omembe vredne škode, zato tudi posebni ukrepi niso bili potrebni.

 

2015-kljunati-oljkov-rilckar.pdf

2015-kljunati-oljkov-rilckar-podatkovni-list-m.pdf

 

Pripravil:

Matjaž JANČAR
specialist za varstvo rastlin

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica


Vir:

Bijeliš, M. 2012: Kljunati oljkov rilčkar (Rhodocyrtus cribripennis). V ured. Mrzlić, D.: Trajnostni razvoj oljkarstva z zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev in hranil. Projekt ZOOB, Založba Grafika Soča, 23-24.

 

Izobraževanja in dogodki

arhiv dogodkov >