Oljkarstvo

NOVO ! - Festival zlate oljčne vejice 2017 v Ankaranu (06.04.2017)







Delo kmetijske svetovalne službe na področju oljkarstva

Izobraževanje Že leta posvečamo izobraževanju veliko pozornosti. Vsako leto imamo različna predavanja, prikaze in tečaje (poudarek je na tečajih rezi). Programe prilagajamo tako večjim tržnim pridelovalcem, kot tudi ljubiteljem. Naš cilj je povečanje pridelkov, kakovosti in naravi prijazna pridelava.

Svetovanje

Prognostična služba

Pomoč oljkarjem pri pridobivanju finančne pomoči pri občinskih in državnih razpisih.

Proučevanje ekonomike pridelave v odvisnosti od pogojev pridelave in tehnologije

Spremljanje in analiza stanja naših oljčnikov in proučevanje novih tehnologij pridelave in uvajanje le teh v proizvodnjo

Obveščanje širše javnosti s prispevki na radiu, televiziji, časopisih, revijah in na avtomatskem telefonskem odzivniku, na spletnih straneh

Sodelovanje:

Oljkarstvo v Sloveniji

Območje uspevanja v Sloveniji Oljka uspeva v območju z mediteranskim podnebjem. Ker je naše območje na meji možnosti pridelave imamo nasade le na mikrolokacijsko ugodnejših legah v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Brdih. Izbira primerne lege je zelo pomembna. Zimske pozebe so omejitveni faktor pridelave pri nas. V povprečju se pojavijo trikrat v stoletju, so različno intenzivne in prizadanejo eno do štiri rodna leta.

Obseg in značilnosti pridelave Oljčniki so po površinah druga sadna vrsta (takoj za nasadi jablan). Imamo veliko tradicijo pridelave že več stoletij predvsem v Slovenski Istri. Ocenjujemo, da imamo v Sloveniji približno 1450 ha nasadov, večina površin ( 95%) je v Slovenski Istri. Starostna struktura (glej graf 1) je v prid mladim nasadom, ker smo imeli veliko obnov v zadnjih 20 letih. Oljka potrebuje običajno 8 do 12 let do polne rodnosti. Je zelo dolgoživo drevo, saj je lahko v polni rodnosti tudi več stoletij. Stara drevesa so bolj odporna na razne vremenske strese kot so suša in pozeba in dajejo bolj zanesljive pridelke.

Nasadi so posajeni na zahtevnejših terenih, velik del je na terasah, večinoma na suši izpostavljenih legah brez možnosti namakanja. Oljka zaseda predvsem površine, ki so za druge kulture manj primerne. Večina oljkarjev ima manjše nasade.

Ocenjujemo, da je preko 2000 vseh pridelovalcev. Velik je delež tistih, ki pridelajo olje le za lastne potrebe. Od celotne pridelave je delež tržne le približno 64%. Pridelujemo predvsem sorte za olje. Prevladuje avtohtona sorte Istrska Belica, sledi ji italijanska sorta Leccino, v manjši meri pa so prisotne še sorte: Pendolino, Maurino, Frantoio, Leccione, Črnica, Buga, Lecco di corno, Arbequina… Pridelava oljk za vlaganje pokriva predvsem potrebe samooskrbe oljkarjev. Najpogostejše sorte so: Štorta, Ascolana, Santa Catarina.

Zelo velik delež pridelave je naravi prijazen. Večina oljkarjev upošteva smernice integrirane pridelave, čeprav niso formalno vključeni vanjo. Povečuje se tudi zanimanje in vključevanje v biološko pridelavo.
Oljkarstvo ima velik pomen pri preprečevanju zaraščanja in ohranjanju kulturne krajine. Imamo tudi več sto let stare oljčnike in pomembno je, da ohranimo našo tradicijo in običaje, saj od tega zavisi tudi uspešen razvoj turizma.

Članek: Pavje oko - avtor: Matjaž Jančar, 18.4.2008

Članek: Oljkova siva pegavost - avtor: Matjaž Jančar, 1.2.2008

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki