Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • dr. Tjaša Jug

    vodja laboratorija, vodja kakovosti

    t: 05 335 12 24

    m: 031 719 237

    e:

  • mag. Anka Rojc Polanec

    analitik laborant

    t: 05 335 12 27

    e:

  • Mirjana Košuta

    analitik laborant

    t: 05 335 12 25

    e:

  • Erika Markočič

    laboratorijski tehnik

    t: 05 335 12 28

    e:

Analize zemlje

POMEN ANALIZE TAL:

Tla predstavljajo prijazno okolje za človeštvo, saj prehranjujejo celotno naravo. Današnjim zahtevam ustreznega, bolj ali manj intenzivnega ter okolju in ljudem prijaznega kmetijstva, si ne moremo predstavljati brez kemijske analize tal.

Le na osnovi analize tal lahko:

  • ugotovimo preskrbljenost tal z osnovnimi hranili (fosfor, kalij, magnezij),
  • ugotovimo vsebnost organske snovi v tleh, ki je pomemben pokazatelj rodovitnosti tal
  • ugotovimo pridelovalno zmogljivost na novo osvojenih zemljiščih,
  • dobimo smernice in navodila za gnojenje,
  • obvarujemo se napačnih ukrepov pri gnojenju, da se rodovitnost tal ne poslabša, ampak izboljša.

Na osnovi podatkov analize tal stremimo k gnojenju, da dosežemo zaželen in možen nivo pridelkov ter njihovo kakovost, ob tem pa ne ogrozimo zdravja ljudi oz. živali, poleg tega pa ne obremenimo tal in okolja v škodo bodočih generacij.

Upoštevati moramo osnovno pravilo, da gnojimo le toliko, kot je nujno potrebno za kakovosten in količinsko primeren pridelek.


JEMANJE VZORCEV ZA KEMIJSKO ANALIZO TAL

Optimalni čas za odvzem vzorcev:

  • od spravila pridelka pa do naslednjega gnojenja.
  • ne smemo ga opraviti približno tri mesece od zadnjega gnojenja ali neposredno po dežju.
  • za izvedbo kemijske analize tal bi se praviloma morali odločiti vsakih 5 let, oziroma v skladu z navodili pridelovanja.

Postopek vzorčenja:

Vzorčimo s pomočjo sonde. Sondo si je možno sposoditi pri kmetijskem svetovalcu, lahko pa se vzorči tudi z ozko lopato (štiharico). Pedološko neizenačene parcele razdelimo po značilnih talnih lastnostih, povprečen vzorec pa vzamemo iz vsakega dela posebej. Povprečni vzorec tal pripravimo z združevanjem podvzorcev (cca 15 - 20 po

hektarju), ki jih odvzamemo na več odvzemnih mestih (po parceli se premikamo v obliki črke W). Pri izbiri odvzemnih mest se je potrebno izogibati vhodov na parcelo, razkladalnih in nakladalnih mest mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, raznih deponij organskih gnojil, robov zemljišč, poti in delov zemljišč, ki se pedološko, vizualno ali na kakršen koli način razlikujejo od ostalih delov površin. Travno rušo na mestu vzorčenja odstranimo. Pomembno je, da vzorec vzamemo iz celotne priporočene globine. Globina vzorčenja je odvisna od vrste kmetijskih rastlin:

  • travniki in pašniki do globine 6 cm,
  • pri vrtninah do globine 10 cm,
  • na njivah do globine ornice ( 30 cm),
  • v trajnih nasadih (sadovnjaki, vinogradi,oljčniki) iz globine 0 – 40 cm.

Za analizo zadostuje 0,30 do 0,50 kg zemlje. Na ZUNANJO stran vrečke je potrebno nalepiti etiketo z naslednjimi podatki:

  • ime in priimek ter naslov lastnika,
  • oznaka parcele (domače ime ali parcelno številko s katastrsko občino oz. št. GERKa),
  • označba kulture in
  • želene analize.

Tako opremljene vzorce lahko dostavite osebno v laboratorij, jih pošljete po pošti ali jih pustite na najbližji enoti kmetijske svetovalne službe in bodo oni dostavili vzorec v laboratorij.

Kmetom lahko v Agroživilskem laboratoriju pomagamo pridelati kakovostne pridelke in posledično proizvode še na en način: s kontrolo rodovitnosti tal. Le na podlagi analiznega izvida se kmet (ob pomoči strokovnjaka, če je to potrebno) odloči za ustrezno gnojenje in s tem omogoči rastlinam ustrezno prehrano. Na žalost namreč pogosto opažamo, da služi analizni izvid kmetom le kot papir, ki je pogoj za pridobitev subvencije oziroma za sodelovanje v programih SKOP oz. EU standardih. Analiza zemlje je osnova uspešnega kmetovanja. Ne samo za kmete z intenzivno pridelava ampak tudi za vrtičkarje, saj prav v primeru ljubiteljskega vrtnarjenja pogosto opažamo prekomerno oz. ekstremno založenost zemlje, kar se lahko odraža tudi kot težava pri rasti, rodnosti in kvaliteti zemlje.