Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Afriška prašičja kuga – rejci pozor

datum: 02.08.2018

Po vzhodno evropskih državah, v Romuniji in na Madžarskem, se širi AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA, nevarna virusna bolezen, ki ogroža prašiče v rejah in divje prašiče.

Afriška prašičja kuga je ena od najbolj kompleksnih nalezljivih virusnih bolezni. Zboli domači in divji prašič, med njima se bolezen prenaša, vakcin ni, zdravil ni. Divji in domači prašiči se med seboj okužujejo! Praviloma poteka bolezen zelo hitro. Prenašalec v naravi je tudi mehki klop iz skupine Ornithodoros.

Afriška prašičja kuga se širi izredno hitro, nastopi v več oblikah, ki jih povzemamo po referenčnem laboratoriju EU za afriško prašičjo kugo  - klinični znaki Afriške prašičje kuge.

 

afriška prašičja kuga klinični znaki


KLJUČNO - Preventivni ukrepi in zgodnje ugotavljanje


Zgodnje ugotavljanje pojava te bolezni in strogo izvajanje sanitarnih ukrepov je edino s čimer se bolezen zajezi ali prepreči. Cepivo NE obstaja – umrljivost je praktično 100%.

Širjenje APK lahko v naših rejah prepreči le striktno izvajanje biovarstvenih ukrepov v vseh rejah – ne glede na obseg reje. Nezadostni biovarnostni ukrepi vodijo do izbruha bolezni z velikimi gospodarskimi posledicami! Rejec mora zagotoviti zaščito svoje črede.

Obvladovanje tega je najbolj zahtevno za rejce/proizvajalce, veterinarje,  svetovalce, nenazadnje poštarje – vse, ki kakorkoli prihajajo na kmetijo.

 

Posebno nevarne so navzkrižne okužbe:

  • krmljenje s pomijami, ki vsebujejo ostanke okužene svinjine (človek ne zboli, domači in divji prašiči zbolijo) – ZAKONODAJNO PREPOVEDANO!
    Tudi če krmite le živila rastlinskega izvora in so se dotikala okuženega suhomesnatega izdelka – domači prašič zboli!!!,
  • izvor okužene krvi,
  • neposredni kontakt z ljudmi,
  • vozila, letala,
  • oprema,
  • krma,
  • neposreden ugriz klopa (v zaprtih rejah manj verjetnosti)
  • ali kontakt z okuženim divjim prašičem.
  • Ostanki okuženih sendvičev, ki jih požrejo divje živali in prenesejo bolezen do domačih živali.


Postopek ob sumu  

V primeru kliničnih znakov, značilnih za afriško prašičjo kugo, je imetnik živali dolžan nemudoma obvestiti svojega veterinarja, ki bo ukrepal v skladu s predpisi. Poročanje o sumu je obvezno!

 

Več o AFRIŠKI PRAŠIČJI KUGI - dokument zajema:

  • opis bolezni, klinični znaki
  • Biovarnostni ukrepi – ukrepi za zaščito pred napadom virusov afriške prašičje kuge
  • Navodila v času zatiranja in izkoreninjanja  bolezni na vašem območju
  • Izjava obiskovalca  - o upoštevanju biovarnostnih ukrepov na kmetiji