Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

PRIDELAVA SLADKEGA JANEŽA – Foeniculum vulgare dulce Mill.

datum: 02.10.2019

Sladki janež je okusna delikatesna vrtnina, ki je manj poznana. Koromač je bogat z rudninami, vitamini in zdravilnimi učinkovinami, zato je dobro, da ga čimbolj uživamo narezanega v svežih solatah. V toplotnih obdelavah pa ga le soparimo, tako da ohranimo čim več koristnih snovi. Odličen je kot priloga mesnim in drugim jedem.

 

Rastlino poznamo tudi pod imenom koromač. Spada v družino Ombrelliferae. Spomladi ga nabiramo kot divjo rastlino tako, da ga poimenujemo kar divji koromač. Njegove mlade listne poganjke uporabimo kot dodatek pri pripravi okusnih jedi.Gojen koromač pa oblikuje tik nad zemljo odebeljena listna stebla, ki jih uporabimo v kulinariki za pripravo jedi. Uživamo ga lahko svežega, narezanega na tanke rezine na solatah. Lahko ga dodajamo juham. Odličen je gratiniran v pečici. Razrežemo ga na poljubno debele rezine in ga podušimo ter ponudimo kot prilogo k mesnim jedem. Koromač ima specifičen, prijeten vonj in aromo zato mu pri pripravljanju jedi ne dodajamo drugih začimb.

Sladki janež vsebuje veliko vitaminov (A, B, C, D in E), folne kisline in mineralnih snovi. Dobro uspeva v bolj peščenih tleh. Na težjih tleh moramo predhodno tla tako pripraviti, da vzpostavimo višje gredice, da dosežemo bojšo odcednost tal in s tem zmanjšamo možnost pojava bolezni, predvsem gnitja nadzemnih delov rastlin. Pri nas ga na prostem na večjih površinah lahko zelo uspešno pridelujemo po plodovkah (bučke, paradižnik). Pridelujemo ga pa tudi v plastenjakih.

Tla obdelamo vsaj 25-30 cm globoko. V plastenjakih ni potrebna predhodna priprava gredic, ker s postavitvijo kapljičnega sistema namakanja zagotovimo odlične pogoje za pridelavo koromača. V primeru pridelave na prostem pa je na težjih tleh priporočljiva priprava gredic zato, da dosežemo dobro odcednost tal. Praviloma je za vse zelenjadnice pomembno, da jih na isto površino ponovno posadimo vsako tretje do četrto leto. S tem se v veliki meri izognemo pojavom bolezni in škodljivcev. Na naših območjih ga običajno uspešno pridelujemo po spomladanski pridelavi plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec, bučke) v plastenjakih. Ni pa  priporočljivo, da ga pridelujemo po korenju, gomoljni zeleni, peteršilju, torej po kulturah, ki spadajo v isto družino.

V mešanih setvah ga lahko sadimo skupaj s paradižnikom, krompirjem, fižolom, solato in rdečo peso. Seme koromača posejemo v stiroporaste plošče, ki jih predhodno napolnimo s hranili bogatim substratom. V spomladanskem času vzgojimo sadike v 40 dneh, v poletnem času pa v 30 dneh. Za pridelavo koromača v spomladanskem času presajamo sadike konec marca v plastenjake in jih pobiramo v maju, juniju.Za pridelavo v jesenskem času pa sejemo koromač v drugi polovici junija do začetka meseca avgusta. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo sadimo na stalno mesto od konca meseca julija do sredine meseca avgusta. Po presajanju moramo največ pozornosti posvetiti namakanju rastlin, da dosežemo dobro ukoreninjenost in v času debeljenja listov sladkega janeža.   Primerne medvrstne razdalje za sajenje so: 50-70 cm x 20-25 cm, tako , da imajo rastline dovolj življenskega prostora za rast in razvoj.

Posebno pozornost moramo posvetiti gnojenju z dušikom, ker je koromač kultura , ki lahko akumulira nitratno obliko dušika. Nitratna oblika dušika se v večji meri akumulira v hladnejših obdobjih rasti in v krajših dnevih, pri manjši osvetlitvi (jesensko - zimski čas).Pred sajenjem koromača tla pognojimo z mineralnimi gnojili z nižjo vsebnostjo dušika. Z dušikom dognojujemo potem še vsaj 2x v manjših odmerkih (z amonsulfatom) v času okopavanja rastlin.Okvirne potrebe po hranilih za 1 ha pri pridelku 20 ton na ha so:130 kg dušika (N) na ha, ki ga razdelimo na 3 obroke, 35 kg fosforja (P205) na ha, ki ga zadelamo v tla pred sajenjem, 130 kg kalija (K20) na ha, ki ga prav tako zadelamo pred sajenjem sadik koromača, 18 kg magnezijevega oksida (Mg0) na ha in 55 kg kalcijevega oksida (Ca0) na ha.

Prednost gnojenja preko kapljičnega sistema ja pa ravno v tem, da rastline dognojujemo v fazah, ko potrebujejo posamezna hranila za boljšo rast in razvoj. Kalcij običajno apliciramo foliarno v času debeljenja koromača in s tem zagotovimo kakovosten pridelek in tudi boljše skladiščenje.S kapljičnim sistemom zagotovimo bolj enakomerno namakanje v vseh razvojnih fazah rastline. S tem zagotovimo tudi visoke pridelke in boljšo kakovost koromača.

Težje je vse to zagotovit na prostem, še posebej, če nas presenetijo daljša padavinska obdobja. Obilnejše padavine lahko povzročijo pokanje koromača, kar občutno zmanjša pridelek.PLINIO F1 – hibrid za spomladansko pridelavo in TAURO F1.AURELIO F1 – hibrid za jesensko pridelavo in LEONARDO F1.V jesenskem terminu pridelave se lahko poslužujemo še prekrivke, da nekoliko podaljšamo pobiranje koromača. Ko so rastline oblikovane jim očistimo korenine in jim prikrajšamo listno maso. Na ta način jih pripravimo za trg. Pobrane rastline s koreninami in listjem lahko še zdržijo v nizkih tunelih 2 - 4 tedne pri 0 o C. Sicer pa sladki janež lahko skladiščimo pri 0 o C in pri 90 – 95 % relativni zračni vlagi za 2 – 3 mesece.

Glede varstva je koromač nezahteven, še posebno če upoštevamo dovolj širok kolobar in ne pretiravamo pri gnojenju z dušikom. Če so prekoračene vrednosti dušičnih gnojil se to hitro odraža na večji občutljivosti rastlin za razvoj bolezni in v napadu škodljivcev. Kasneje pa tudi na pokanju in gnitju koromača.V primeru neupoštevanja kolobarja oziroma sledljivosti kultur v plastenjaku se nam lahko pogosto pojavi napad glive Sclerotinia sclerotiorum, ki nam povzroči veliko gospodarsko škodo. Take rastline moramo hitro odstraniti iz plastenjaka, da se nam gliva ne širi in povzroči še večjo škodo.       

KOROMAČ-JOŽI 001

                                                                                                     Jana Bolčič, KGZS Zavod GO