Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Prikaz rezi sadnega drevja na Gočah

datum: 27.03.2023

V četrtek, 16. marca, smo se na pobudo Krajevne skupnosti Goče zbrali na kmetiji Malik na prikazu zimske rezi sadnejga drevja. Prikaz rezi sadnega drevja je vodila Sara Spačal Dovžak svetovalka – specialistka za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica.

V uvodnem delu je poudarila nujnost po vsakoletnem obrezovanju sadnega drevja. Pomen rezi najlažje razumemo, ko opazujemo drevo. Takoj lahko opazimo, da je v krošnji preveč vej in poganjkov, ki rastejo preveč pokončno. Zato nismo teoretično spoznavali rezi sadnega drevja, ampak smo se tega lotili zelo praktično. Pristopili smo k drevesu češnje in pričeli z rezjo. Med rezjo je tekel pogovor o uravnavanju razmerja med rastjo in rodnostjo ter o omogočanju vsakoletnih kakovostnih pridelkov. Svetovalka je poudarila, naj režemo v suhem vremenu in v obdobju mirovanja, padavin pa ne sme biti še tri dni po rezi. Če imamo bujno rastoča drevesa, ki bi jih želeli umiriti v rasti, režemo jeseni, še pred odpadanjem listja. Za začetnike pa je najbolj ugoden čas za rez konec februarja in v marcu, saj takrat najbolje ločimo rodne brste od nerodnih brstov. Pri sami režnji je pomembno, da izrežemo vse poganjke, ki izraščajo iz tal in iz spodnjega dela debla. Dobro je pogledati obliko celotnega drevesa – za najboljšo rodnost naj ima drevo zračno in dobro osvetljeno krošnjo. Odstranjujemo poškodovane veje ter izrezujemo močne navpične vodne poganjke ali bohotivke in veje, ki rastejo v notranjost krošnje.

Med samo rezjo češnje, jablane, kakija, hruške in oljke smo se dotaklnili zakonitosti rezi: poganjki na vrhu krošnje rastejo vedno močneje od spodnjih vej, zato veje v vrhu krošnje režemo bolj intenzivno kot spodnje veje, drevesa ne moremo z rezjo ‘držati na višini’ – bolj bomo rezali, bolj bodo poganjali močni poganjki, saj zimska rez spodbuja rast poganjkov. Če je močnih, navpičnih vodnih poganjkov (bohotivk) res ogromno, pomeni, da smo drevo nazadnje preveč porezali. Rešitev za takšna drevesa je, da jim pustimo zrasti višje: izberemo en močan pokončen poganjek v sredini krošnje, ki bo podaljšek debla, ostale bohotivke pa porežemo tako, da ne puščamo čepov.

Po vsaki rezi večje rane zamažemo s cepilno smolo, saj tako preprečimo okužbo. Razpiramo poganjke oz. veje, ki naj rastejo pod ostrimi koti. Zimsko rez je za najboljše rezultate potrebno kombinirati z zeleno rezjo, ki jo izvajamo konec avgusta in v septembru.

Prikaz rezi sadnega drevja je bil zelo zanimiv, velika udeležba pa potrjuje, da si sadjarji in ostali vaščani želijo še dodatnih izobraževanj s sadjarskega področja.

Sara Spačal Dovžak, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica

in

 Anja Godnič (KS Goče)

 

rez sadnega drevja