Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Špargelj

datum: 15.04.2020

V teh dneh so kmetje v nasadih šparglja pričeli s pobiranjem prvih poganjkov. Velike razlike v temperaturah med dnevom in nočjo so se šele v tem času nekoliko umirile. Posebno pozornost moramo v letošnjem letu nameniti tudi namakanju nasadov špargljev saj je do sedaj burja že krepko izsušila zemljo. Napovedi za konkretne količine padavin pa so trenutno skromne.

ŠPARGELJ (Asparagus officinalis L.)

 

Špargelj je zelo cenjena delikatesna vrtnina. Na Primorskem pričnemo z nabiranjem divje rastočega šparglja v marcu. S pobiranjem zelenih in belih špargljevih poganjkov v gojenih nasadih pa v aprilu in maju. V prvi polovici junija pa že postopoma zaključujemo s pobiranjem.

 

Pridelava šparglja

Špargelj je trajnica in ob dobri oskrbi z občasnim vnosom organske snovi v nasad v jesenskem času lahko pridelujemo špargelj vsaj 14 let. V domačem vrtu je dovolj, da posadimo 20 rastlin, da si pridelamo poganjke za pripravo okusnih jedi in solat. Odvisno pa je od pridelave in sorte kakšne poganjke si želimo pridelat. Če nad vrsto, kjer smo posadili špargljeve sadike v februarju nasujemo zemljo v oblikovane grebene si bomo lahko pridelali nežne bele poganjke, ki so milejšega okusa in vsebujejo manj grenčin. Če pa se grebenom odpovemo  bomo pridelali zelene poganjke z več grenčin in tudi z nekoliko višjo vsebnostjo C vitamina. Zelene poganjke pustimo rasti vsaj do višine 20 - 30 cm nato pa jih porežemo nad zemljo. Obstajajo tudi sorte z vijoličnimi poganjki.

 

Zdravilne učinkovine

Poganjki so zelo bogat vir A vitamina, B vitaminov (B1, B2, B6, B3). Niacin ali B3 vitamin čisti kri in odvaja strupe iz telesa. Poganjki so bogat vir za organizem zelo pomembne folne kisline. Vsebujejo pa tudi veliko kalija, ki ima nalogo, da odvaja vodo in kisline iz telesa, vlaknin in cinka, ki krepi vezivna tkiva in žile. Z uživanjem dnevno svežih špargljev poživimo presnovo in celoten organizem.

 

Špargljev nasad po pobiranju v poletnem času
                    Slika 1: Mlad nasad zelenega šparglja po pobiranju

 

 

 

Zahteve za sajenje šparglja

Za sajenje šparglja izbiramo bolj peščena zemljišča. Uspeva tudi v težjih tleh z večjo vsebnostjo glinastih delcev, vendar v tem primeru izberemo odcedna zemljišča. Nivo talne vode mora biti stalno vsaj pod enim metrom globine, ker je koreninski sistem močno občutljiv na napade parazitskih talnih gliv in na pomanjkanje kisika v tleh.

Na zemljišču, kjer želimo posaditi špargelj v zadnjih treh letih ne smemo pridelovat detelje, gomoljnice ali korenovke, da se v čim večji meri izognemo nevarnim glivam v tleh. Najbolje je, če špargelj posadimo po žitu. Zelo pomembno je, da izbiramo bolj čista zemljišča, brez prisotnosti plevelov, predvsem trajnih plevelov. Če imamo zemljišče polno trajnih plevelov, je bolje da ga predhodno očistimo s sajenjem žita ali križnic. Izbiramo sončne in rahlo vetrovne lege. Na tako izbranih legah bomo bistveno zmanjšali prisotnost možnih glivičnih okužb.  Na isto zemljišče lahko posadimo špargelj šele po 8 - 10 letih.

 

Priprava zemljišča

Pomembno je, da zemljišče dobro očistimo predvsem trajnih plevelov. Gnojenje zemljišča praviloma vršimo na podlagi podatkov iz predhodno opravljene analize tal. Če pa nimamo analize tal, v povprečju pognojimo v jesenskem času z organskimi gnojili (50 - 100 kg zrelega hlevskega gnoja na 10 m2 zemljišča) in dodatno še z mineralnimi gnojili, s poudarkom na fosforju in kaliju. Z dušikom gnojimo šele ko zaključimo s pobiranjem, to je 1x v juniju mesecu in še z enim obrokom v juliju mesecu.

Tako pognojeno zemljišče v jeseni globoko preorjemo (30 - 40 cm v globino), če je dovolj prepustno in zračno. Na težkih tleh pa je potrebna bolj globoka obdelava in izvedba drenaže, da zagotovimo dobro zračnost tal in dobro odcednost tal.

 

Sajenje

Nasad lahko posadimo z enoletnimi korenikami v marcu mesecu, ko so tla že dobro ogreta na 12 o C. Lahko pa si enoletne sadike pridelamo tudi sami.

Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik. Prednost tega načina je močna začetna rast in enostavnejša oskrba mladega nasada.

V primeru, ko želimo pridelovat zelene špargljeve poganjke posadimo korenike na globino

15 - 20 cm, ko pa se odločamo za pridelovanje belega šparglja pa sadimo korenike nekoliko globlje, na 25 cm globine. Širina jarka naj bo v globini 30 cm, zgoraj pa 40 cm.

Korenike sadimo na 33 - 40 cm v vrsti, razdalje med vrstami pa so nekoliko večje, če se odločimo za sajenje korenik za pridelavo belega šparglja, to je 2,0 - 2,5 m. Če pa sadimo korenike za pridelavo zelenih poganjkov, jih posadimo na 1,5 - 1,8 m medvrstne razdalje.

Običajni sklop rastlin na hektar je tako pri medvrstni razdalji 2,40 cm x 0,33 cm 12.630 korenik za beljene špargljeve poganjke, za zelene pa pri medvrstni razdalji 1,80 cm x 0,33 cm 16.830 rastlin - korenik na hektar.

Sadike - korenike na dno jarka polagamo tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste, nato pa jih prekrijemo s plastjo zemlje, vendar ne z več kot 10 cm zemlje. Sadikam ne prikrajšujemo korenin.

 

 

 

Sadika šparglja

 

    Slika 2: Sadika šparglja pred sajenjem

 

Gnojenje

V 1. letu gnojimo založno z delom organskih hranil, kot so že zgoraj navedena in z delom mineralnih gnojil (fosfor in kalij). Dodamo 600 g/100 m2 fosforja in 1 kg/100 m2 kalija v mineralni obliki. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 600 g/100 m2 dušika najkasneje do sredine julija.

V 2. letu pognojimo v jeseni: 800 g/100 m2 fosforja, 1,5 kg/100 m2 kalija, 20 g/100 m2 bora in 100 g/100 m2 magnezija. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 1 kg/100 m2 do sredine julija.

Od 3. leta dalje pa gnojimo v jeseni z: 1,5 kg/100 m2 fosforja, 2,5 kg/100 m2 kalija, 30 g  /100 m2 bora in 120 g/100 m2 magnezija. Z dušikom gnojimo v dveh obrokih: 1,5 kg/100 m2 do sredine julija.

Vedno gnojimo z dušikom po pobiranju poganjkov, se pravi 1x v juniju ob zaključku pobiranja in še 1x v sredini julija.

Z organsko maso je dobro, če pognojimo vsako tretje leto, ker se vsako tretje leto rastline obnavljajo, ker poženejo novo maso korenin.

 

Namakanje

Je najpomembnejše v prvem in drugem letu starosti nasada, posebno v času po sajenju in ob poletnih sušah.

V kasnejših letih je namakanje izrednega pomena predvsem poleti, ko nastopijo sušna obdobja. Posebno pomembno pa je obdobje od julija do septembra, ko rastline nastavljajo zasnove novih poganjkov za naslednje leto. To obdobje je najbolj občutljivo in je korenike potrebno namakat. Če pa sušno obdobje nastopi še prej (na primer že v maju in juniju) je ravno tako namakanje izrednega pomena, sicer bomo pridelali manj kakovostne in preveč grenke poganjke, pa še rastline bodo utrpele prevelik šok in bodo za naslednje pridelovalno leto formirale manj poganjkov.   

 

 

Pobiranje zelenih špargljev

 

                        Slika 4: Zelen špargelj pred pobiranjem

 

Sveži zeleni šparglji

          Slika 5: Sveži špargelj v šopku

 

Spravilo pridelka

S pobiranjem poganjkov pričnemo le delno šele v tretjem letu (do 15 dni), ko špargelj vstopi v rodnost in to le par poganjkov na rastlino. V četrtem letu pobiramo poganjke le 30 dni. V petem letu pa lahko pobiramo poganjke 60 dni. Tako lahko vsako leto v obdobju  polne rodnosti pobiramo poganjke  le do 60 dni. Če bomo prekoračili ta priporočen čas pobiranja, bomo rastline preveč izčrpali, pa tudi pridelke si bomo na ta način iz leta v leto zmanjševali.

Šopke poganjkov takoj po pobiranju ohladimo, da čim dlje ohranimo svežino in kakovost.

 

Po pobiranju hitro ohladimo poganjke. Za 10 - 20 dni jih lahko shranjujemo pri temperaturi

0 o C in 92 – 98 % relativni zračni vlagi. V kontrolirani atmosferi pa lahko shranjujemo za

20 - 30 dni pri 92 – 98 % relativni zračni vlagi in pri 2 o C, CO2 (5 – 9 % pri 3 - 5 o C) in O2 (20 %).

 

 

 

Pripravila: Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agr.