Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Sadne vrste



Slika grace_stari_002

Češnja

Češnja uspeva na celotnem območju Primorske, saj je prezimno trdna in relativno prilagodljiva sadna vrsta. Cepljena na sejanec zraste v veliko, mogočno drevo in ima dolgo življenjsko dobo. Pridelava češenj ima bogato tradicijo, po češnjah so znani predvsem Brda, Vipavska dolina in Istra, o njeni razširjenosti pričajo številna krajevna imena. Češnjeva drevesa najdemo od Alp do morja, večji ekstenzivni in v zadnjih desetletjih intenzivni nasadi pa so v treh zgoraj naštetih središčih.

Večja tržna pridelava češenj se je pričela v naših krajih z izgradnjo južne železnice (proga Gradec-Trst leta 1857, odsek do Gorice leta 1866). Te povezave so omogočile prodajo češenj v Celovec, Gradec, Dunaj, München, Prago in celo Varšavo ter Sankt Peterburg, trg za istrske češnje pa je bil predvsem Trst. Ime Goriške je v svet ponesla češnja Vipavka, takrat najbolj razširjena in prodajana sorta češnje. Po drugi svetovni vojni je pridelava upadla, pridelovalci pa so češnje prodajali na slovenskem in deloma hrvaškem trgu.

V zadnjih desetletjih smo priča intenzifikaciji pridelave češenj z uvajanjem šibkih podlag, namakanja, redne rezi, gnojenja in varstva. Površine, posajene s to sadno vrsto, se povečujejo. Češnjeva drevesa so manjša, vstop v rodnost hitrejši in obiranje lažje z večjo storilnostjo. Plodovi češenj so kakovostnejši (debelejši, okusnejši, bolj trpežni), kar je posledica novih sort v sadnem izboru.

Ob napravi nasada in izbiri sadilnega materiala je bistvenega pomena kombinacija sorte in podlage, saj je v veliko primerih prav ta zaslužna za dobro rast in rodnost nasada. Ob uporabi šibkih podlag (pozor, niso primerne za šibko rastoče in zelo rodne sorte!) je nujno potrebno urediti namakanje nasada in opraviti redno rez nasada. Za večino sort in leg bi bilo koristno prekriti nasade s folijo proti dežju ali protiinsektno mrežo. Pokanje in črvivost plodov zaradi plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) sta veliki težavi pridelave češenj na Primorskem.

Češnja lahko prinese lep dohodek in popestri ponudbo na kmetiji. Ponudba domačih češenj še zdaleč ne zadosti povpraševanju po tem izvrstnem zgodnjem sadežu z dolgo tradicijo pridelovanja na Primorskem.

Podlage:

  • bujne – sejanec, Colt, rešeljika (za alkalna tla, težave s skladnostjo s sortami)
  • srednje bujne – Maxma, Piku 1, Gisela 6
  • šibke – Gisela 5, Weiroot 72, Weiroot 158

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte:

  • Sweet Early (-5)
  • Early lory (-3)
  • Burlat (0)
  • Merchant (+6)
  • Garnet (+10)
  • Vigred (+10)
  • Grace star (+10)
  • Giorgia (+11)
  • Black star (+16)
  • Van (+18)
  • Sunburst (+20)
  • Lapins (+24)
  • Kordia (+24)
  • Regina (+30)
  • Alex (+38)
  • lokalne sorte (Vipavka, Kozanka, Francoska, Napoleonka, Karnijevka)

Na tržišču so tudi številne nove sorte, ki v naših pridelovalnih pogojih niso še preizkušene oz. njihova introdukcija poteka.

Slika dscf4718_2

Breskev in nektarina

Breskev je ob oljki najbolj razširjena sadna vrsta na Primorskem. Na nizke T je bolj občutljiva kot češnja, kar pogojuje njeno razširjenost. Drevesa imajo manjše krošnje in krajšo življenjsko dobo (šibka podlaga ni potrebna), ob dobri oskrbi pa redno in obilno rodijo. Največ breskovih nasadov je v Vipavski dolini, po površinah ji sledijo Goriška Brda in Slovenska Istra.

Drugod na Primorskem intenzivne pridelave breskev praktično ni. Breskev spada v skupino sadnih vrst, ki so se uveljavile nekoliko kasneje in nimajo lastne sposobnosti širjenja kot češplje, češnje in hruške. Ločimo rumenomesnate in belomesnate sorte breskev, prvih je več in so bolj iskane. Ob navadni breskvi so v pridelavo vključili tudi nektarine, gladko podvrsto breskev, nekoliko bolj zahtevno glede varstva in lastnosti tal.

Od začetkov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja do danes je bila pridelava breskev vedno relativno intenzivna. Sadjarji so se izobraževali na goriški kmetijski šoli in v Italiji (Massalombarda, Firenze, Pistoia) in pridobljeno znanje prenesli v prakso doma. Po drugi svetovni vojni je bilo širjenje nasadov bliskovito, v nekaj desetletjih so z breskvijo posadili ogromne površine, med drugim tudi večji del Biljenskih gričev. Pridelava srednje poznih in poznih sort breskev je količinsko naraščala z odkupom za Fructal. Z leti so se ob sejancu vinogradniške breskve pojavile tudi druge podlage, primerne za alkalna in sušna tla ter ponovno sajenje. Prišle so (predvsem iz ZDA) na novo požlahtnjene sorte breskev, ki so nadomestile starejše sorte. Pridelovanje breskev v zadnjih dveh desetletjih žal upada, razlog je predvsem neurejen odkup, tuja konkurenca in posledična neekonomičnost pridelave.

Podlage:

  • sejanec vinogradniške breskve
  • GF 677
  • Isthara

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte breskev:

Skupina rumeno mesnatih sort breskev

  • Maycrest (-28)
  • Springcrest (-24)
  • Spring Lady (-17)
  • Springbelle(-15)
  • Royal Gem (-10)
  • Royal Glory (-5)
  • Redhaven (0) - po njej se določa čas zorenja drugim sortam; na Primorskem zori 22. 7.-25. 7.
  • Rich Lady* (0)
  • Norman (+7)
  • Maria Marta (+8)
  • Glohaven (+11)
  • Romestar (+17)
  • Suncrest (+18)
  • Symphonie (+20
  • Veteran (+20)
  • Fayette (+31)

Pridelovalci rumenomesnate nektarine ter belomesnate breskve in nektarine pridelujejo v manjšem obsegu.

Slika sliva

Sliva

Sliva je prilagodljiva sadna vrsta, ki uspeva v zelo različnih okoljskih razmerah. Evropska sliva raste in rodi do 1000 m nadmorske višine, ni zahtevna glede tal, dobro prenaša zimski mraz in relativno pozno cveti.

Današnja klasifikacija deli žlahtne sorte sliv na:

  • skupino evropskih in
  • skupino kitajsko-japonskih sliv.

V skupino evropskih spadajo sorte, ki izvirajo iz vrst domača sliva (P. domestica L.) ali cibora (P. insititia L.). Plodovi imajo topno meso odličnega okusa. Uporabni so sveži, posušeni ali predelani v marmelade, kompote in žganje (brkinska slivovka). Ta skupina predstavlja veliko večino našega sortimenta sliv. Sorte, izhajajoče iz domače slive so cepke, sorte izhajajoče iz cibore pa kostenice.

Sorte iz skupine kitajsko-japonskih sliv imajo debele, okroglaste in raznobarvne plodove. Na Primorskem jih ne gojimo oz. najdemo samo posamezna drevesa v vrtovih in po ohišnicah. Večina sort iz te skupine je preveč občutljivih (zgodnje cvetenje, bolezni) za naše talne in podnebne razmere. V nasadih žal propadajo. V Evropi je pomemben pridelovalec sliv iz te skupine samo Italija, v svetu pa ZDA, Avstralija in države Južne Amerike.

 

Tradicionalna območja pridelave sliv so Brkini z okolico, Idrijsko-cerkljansko, Postojnska in Pivška kotlina, slivova drevesa pa najdemo tudi drugod po Primorskem.

Vodilna slivova sorta v slovenskih sadovnjakih je bila stoletja dolgo Domača češplja. Primerna je za svežo porabo in vse oblike predelave; v marmelade, džeme, kompote, za pripravo sladic, sušenje, žganjekuho. Plodovi so aromatični in okusni. Žal je občutljiva na virus šarke, ki močno zmanjša ali povsem uniči pridelek sliv in s tem postavlja pod vprašaj gospodarnost pridelave. Vsekakor je manj primerna za območja, kjer je pritisk bolezni velik. V poskusnih nasadih iščemo sorto, ki bi lahko Domačo češpljo po kakovosti in uporabnosti plodov ter času zorenja ustrezno nadomestila.

Šarka je zelo nevarna virusna bolezen, ki jo povzroča Plum pox potyvirus (PPV). Ogroža pridelavo vseh koščičarjev razen češnje. Najdemo jo tudi na okrasnih in divjih rastlinah iz rodu Prunus. Prenaša se z okuženim sadilnim materialom, razen s semeni in s pomočjo vektorjev prenašalcev, kot so uši, resarji. Virus šarke je danes razširjen na celotnem ozemlju Slovenije, kar so pokazale raziskave v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Prav zaradi pojava šarke v začetku 20. stoletja so začeli z žlahtnjenjem iskati na šarko tolerantne ali celo odporne sorte. Tolerantne sorte danes prevladujejo v sadnem izboru, stroka jim je upravičeno dala prednost pred občutljivimi sortami.

 

Opraševalni odnosi so pri sortah slive zelo različni. Za samoneoplodne in delno samooplodne sorte je potrebno v nasadu zagotoviti primernega opraševalca.


Slovenske drevesnice slive cepijo skoraj izključno na sejanec mirabolane, v sosednjih državah (Italija, Avstrija) pa se dobi tudi sadike, cepljene na druge podlage. Drevesa se da lepo oblikovati v različne gojitvene oblike: piramido, palmeto, kotel ali vreteno.

 

Podlage:

  • bujne – sejanec mirabolane, mirabolana 29C, Mrs 2/5
  • manj bujne – St. Julien A, WaxWa, Wavit

 

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte:

Glavne sorte sadnega izbora 2014 Postranske sorte sadnega izbora 2014
Čačanska lepotica Topfirst 
Stanley Čačanska rana
  Hanita
  Čačanska najbolja
  Valor
  Valjevka
  Plumtastic
  Jojo

 

V preizkušanju so številne nove sorte sliv, tolerantne na virus šarke.

 

sliva IMG (002)drevesa-gross. (002)