Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Vse o radiču - kmetijski nasveti

datum: 04.12.2017

Pričela se je sezona obiranja jesensko – zimskih sort radiča ter radiča za siljenje. Slednji je še posebno znan na Goriškem kot »Sukenski regut«. Radič odlikuje visoka vsebnost rudnin in zdravilnih učinkovin, ki so pomembne za naše zdravje in dobro počutje ter krepitev našega imunskega sistema v zimskem času, zato je dobro, da ga dnevno uživamo v okusno pripravljenih solatah.

Ločimo dva tipa radiča, koreninski Chicorium intybus var.sativum, ki ima bolj razvito glavno korenino in listnati (solatni) Chicorium intybus var. foliosum.

Glede na sortne lastnosti in namen uporabe delimo radič na:

  • glavnati radič,
  • radič solatnik,
  • radič za siljenje,
  • radič za vrtanje
  • cikorija ali katalonski radič.

Na Primorskem so najbolj uveljavljene pridelave naslednjih tipov radičev: pozne sorte rdečega glavnatega radiča Chioggia, zelo okusne rdeče glavnate zgodnje sorte radiča Verona in zgodnje sorte radiča Treviso, Tržaški solatnik, rdeč in zelen vrtan radič, radič Castelfranco in cikorija ali katalonski radič.

Radič tradicionalno gojijo na obalnem in novogoriškem območju. V vseh teh letih so potekale uspešne selekcije rdečega glavnatega radiča, tako da imamo danes na razpolago sorte, ki jih lahko pridelujemo preko celega leta. Novogoriško območje je bolj primerno za pridelovanje zgodnjih sort rdečega glavnatega radiča, medtem ko v Slovenski Istri poteka pridelava predvsem jesensko zimskih sort. Divji tipi radičev so zelo tolerantni na nizke temperature v zimskem času, kot tudi na sušne razmere. Tudi številne selekcije različnih tipov radičev so tolerantne na zgoraj omenjene razmere. V slovenski sortni listi so še Anivip in Monivip ter radič za siljenje Solkanski.

Cikorija ali katalonski radič s svojimi zelenimi narezanimi listi, ki spominjajo na regratove liste, oblikuje visoko oblikovano rozeto in nekoliko debelejše belo steblo. Cikorijo lahko pridelujemo v jesenskem in spomladanskem času. 

Pomen radiča v prehrani

Dnevno uživanje radiča pospešuje izločanje in odvajanje žolča iz žolčnika, spodbuja delovanje jeter, ledvic in mehurja ter pospešuje prebavo. Inulin, ki se nahaja v radiču in cikoriji, znižuje količino celotnega sladkorja v krvi in seču, zato ga priporočamo sladkornim bolnikom. Ugodno vpliva tudi na rast kosti in zob. Sestavine celične stene v radiču vežejo vodo, podaljšujejo čas žvečenja, uravnavajo zadrževalni čas hrane v želodcu in poskrbijo za hiter prehod skozi črevo. S tem se strupene snovi v črevesju ne zadržujejo predolgo, odpravljena pa je tudi zaprtost. Balastne snovi v črevesju vežejo nase z maščobami bogate snovi, kot so žolčne kisline, holesterol iz hrane in telesa. Uživanje radiča krepi črevesno sluznico in razstruplja črevesje ter preprečuje črevesne bolezni. Uravnava količino vode v telesu in znižuje visok krvni tlak. 

Sortiment

Pridelava rdečega glavnatega radiča je v naših pedoklimatskih pogojih zelo uspešna. V preteklih letih je bilo opravljenih več sortnih preskusov. Kot dobre so se med poznimi sortami rdečega glavnatega radiča Chioggia izkazale predvsem sorte: Pompeo, No 7, No 8, med zgodnjimi sortami pa: Leonardo, Cesare, Erfano, Indigo,…

Rdeč glavnat radič Chioggia.jpgRdeča rozeta.jpg

Pridelujemo pa še druge zanimive tipe radiča, kot so: Verona (zgodnje in pozne sorte), Treviški (zgodnje sorte), sorte radiča Castelfranco, Tržaški solatnik. V slovenski sortni listi so še Anivip in Monivip ter radič za siljenje Solkanski. Sorte cikorije ali katalonskega radiča so: Katia F1 (Planta), Catalogna frastagliata (Esasem), Sangria, Catalogna Chioggia Giant.

Pridelava radiča je v zadnjih letih zelo zanimiva, saj je relativno enostavna, obenem pa ekonomsko zanimiva (še posebej v jesensko zimskih terminih pobiranja).

Termini setve

Glede na namen uporabe izberemo sorto z ustreznimi lastnostmi, od katerih pa je odvisen tudi termin setve.

Zgodnje sorte glavnatih radičev: na Primorskem setev v začetku marca, presajanje v sredini aprila in pobiranje konec julija, v osrednji Sloveniji pa izvedemo setev konec aprila, presajanje konec maja, začetek junija in pobiramo konec julija.

Srednje zgodnje sorte glavnatih radičev: setev v juniju, presajanje na Primorskem v juliju, v ostalih delih Slovenije konec julija ali v začetku avgusta, in pobiranje konec septembra do konec novembra meseca.

Pozne sorte radičev: te sorte sejemo večinoma le na Primorskem. Setev izvedemo v drugi polovici julija, presajanje v drugi polovici avgusta in pobiranje konec novembra do januarja.

Radiči za siljenje: sorte radičev, ki razvijejo bujne do 20 cm dolga liste, vzgajamo zaradi odebeljenih korenov, ki jih pozimi silimo v ogrevanih prostorih. Seme sejemo v juliju direktno v 50-70 cm oddaljene vrste. Kasneje preredčimo pregoste sadike in jih celo 1-2 krat pokosimo. S tem okrepimo korene.

Radič pobiramo od začetka oktobra do začetka novembra, ko korenine v premeru dosežejo 3 – 6 cm. Korene pustimo na njivi, da se osušijo. Nato jih damo v primerno skladišče.

Mraz jim ne škoduje, ponekod korene pobirajo tudi izpod snega. Po pobiranju odstranimo zunanje liste, ostale odrežemo 1-3 cm nad koreninskim vratom in jih položimo v zaboje za siljenje.

Postopek siljenja

V Italiji določene sorte silijo tako, da korenine položijo v zaboje in spodaj spustijo ogreto pretočno vodo (sorta Treviso). Pri nas korene položimo v zaboje drugega ob drugem in jih večkrat dnevno orosimo z vodo. Da ostanejo glavice bele ali rožnate barve, je potreben temen prostor. Temperatura zraka naj bo 16 – 20 °C. Tako dobimo pridelek v 1 – 3 tednih. Tradicionalno silijo radič v okolici Solkana – »solkanska roža« ali »sukenski regut«.

DSC_4176.JPGDSC_4163.JPGDSC_4178.JPGsolkanski radič1.jpgsolkanski radič2.jpgDSC_4181.JPGsolkanski radič3.jpg


PRIDELAVA RADIČA.doc

Tehnologija pridelave RADIC IN CIKORIJA.pdf