VPLIV LANSKIH IN LETOŠNJIH VREMENSKIH RAZMER NA SADJARSTVO IN OLJKARSTVO NA CELOTNEM PRIMORSKEM
datum: 05.06.2023
Leto 2022 je bilo na državni ravni od začetka preverjanj 1981 naprej, najtoplejše do sedaj, podpovprečno namočeno in med najbolj osončenimi do sedaj.
Na celotnem Primorskem smo v vseh letnih časih in skoraj v vseh mesecih imeli nadpovprečne temperature, ki so močno odstopale glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981-2010.
Graf 1, 2 in 3: Odklon povprečne temperature zraka od dolgoletnega povprečja (1981-2010) v letih 1961–2022, letnih časih in mesecih leta 2022 (Vir: https://www.meteo.si/met/sl/climate/current/climate_year/)
Prav tako smo imeli v lanskem letu vse prve tri letne čase (zimo, pomlad in poletje) podpovprečno namočene. Samo poletje pa sodi med tri najbolj suha poletje od leta 1961 naprej. Po količini padavin sta jeseni izstopala mesec september in december. Najbolj sušen pa je bil marec. Vse padavine v letu 2022 so bile prostorsko in časovno neenakomerno razporejene.
Graf 4, 5 in 6: Odklon povprečne višine padavin od dolgoletnega povprečja (1981-2010) v letih 1961–2022, letnih časih in mesecih leta 2022 (Vir: https://www.meteo.si/met/sl/climate/current/climate_year/)
Konec lanskega leta in začetek letošnjega leta smo imeli kar visoke temperature za zimo, kar nam je obetalo prehiter začetek rastne sezone, kar se tiče razvoja rastlin pa smo pričakovali neugoden vpliv teh višjih temperature za povečanje pojava bolezni in škodljivcev tekom rastne sezone.
Nato se je sredi januarja občutno ohladilo in nekatere dele Primorske je zajel celo sneg. V zadnjem delu januarja in začetek februarja pa smo imeli na Primorskem še močno burjo. Januarja smo imeli kar veliko padavin. Obilne padavine v decembru in januarju so pripomogle k razvoju pavjega očesa in sive pegavosti pri oljki. V februarju smo imeli malo padavin, marec pa je bil povprečno namočen. V obeh mesecih smo imeli nadpovprečne temperature. Vsi ti ugodni dejavniki so v veliki meri vplivali na začetek odganjanja vseh rastlin.
Konec marca in začetek aprila se je vse spremenilo, saj so nas na mikro lokacijah v dneh 28. in 29. marca ter 4., 5., 6. in 7. aprila 2023 zajele temperature pod lediščem – pozeba. Predvsem se je pozeba pojavila v nižinskih in ravninskih delih Vipavske doline, Brd in Krasa, ter v zmrziščih Slovenske Istre. Na teh lokacijah in v teh dneh so bile sadne vrste v poznejši razvojni fazi. Poudariti je potrebno, da so velikokrat določene občutljive sadne vrste posajene na za njih neprimernih lokacijah in tako še bolj izpostavljene vremenskim vplivom. Škoda po pozebi se je pojavila na vseh sadnih vrsta in se giblje od 10 do 100%. Potrebno je poudariti, da škoda ni tako velika, saj se je pozeba zgodila v manjšem obsegu v primerjavi s pozebami iz prejšnjih let, saj je prizadela predvsem mikro lokacije na posameznih nižinskih območjih. Ponekod se posledice pozebe kažejo še danes. Prihaja predvsem do propadanja, odpadanja in trebljenja plodičev na sadnem drevju.
Slika 1, 2, 3, 4, 5,6 in 7: Prikaz poškodb po pozebi na breskvah, kakiju, češnjah, jablanah, aktinidiji, cvetnem brstu češnje in vinski trti
Sledilo je bolj milo obdobje aprila z nižjimi temperaturami od povprečja in povprečnimi padavinami za ta čas. Začetek in sredina maja nista bila nič obetavna kar se tiče vremena, saj so se hladno in mokro vreme nadaljevala in negativno vplivala na razvoj rastlin. Na kar je na Primorskem med 10. in 17. majem 2023 začela pihati še zelo močna burja in nas je zajelo obilno deževje, ki sta na izpostavljenih legah povzroča kar veliko nevšečnosti predvsem v sadjarstvu. Burja je pripomogla k še večjemu trebljenju plodov češenj, ter polomila in poškodovala mlade poganjke, veje in plodiče na vseh sadnih vrstah. Tako obilen dež pa v času dozorevanja češenj prav zagotovo ni dobrodošel, saj povzroča pokanje in gnitje plodov ter še hitrejši razvoj bolezni in škodljivcev. Zaradi pokanja, gnitja, trebljenja, pozebe in lanskih razmer je na določenih prizadetih območjih škoda na zgodnjih sortah češenj skoraj 100%.
Slike 8, 9, 10, 11, 12 in 13: Prikaz poškodb po burji v Vipavki dolini na plodovih češnjah, mladih poganjkih vinske trte in marelice in ringloju
Vzrok za trebljenje plodičev, osipanje brstov na socvetjih oljk, alternanco in na splošno manjši nastavek sadja v letošnjem letu, so zagotovo lanske ekstremne stresne vremenske razmere. Predvsem nadpovprečno visoke temperature in dolgotrajna suša, ki so vplivale na slabšo diferenciacijo cvetnega nastavka za letošnje leto, slabše opraševanje ter slabšo oplodnjo. Letošnja pozeba v času cvetenja sadnega drevja, veliko dežja in burja so še dodatno prizadeli letošnjo sadjarsko sezono.
Pripravile: Sara Spačal Dovžak, Teja Hladnik in mag. Urška Klančar
