Matavun: Predavanje v okviru operacije LAS Krasa in Brkinov » Simbioza sobivanja človeka in narave«: Sobivanje z divjadjo in zvermi ter prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe

datum: 25.04.2024

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Park škocjanske jame, Slovenija sta partnerja v operaciji LAS Krasa in Brkinov. Vodilni partner operacije »Simbioza sobivanja človeka in narave« je ekološka kmetija Sandija Fedriga iz Matavuna. Glavni cilj operacije je sonaravno kmetovanje, spodbujanje lokalne samooskrbe ter ohranjanje in varovanje podeželskega okolja, s poudarkom na območju parka Škocjanske jame.

V sodelovanju s  Škocjanskimi jamami sta bili  17. aprila v Parku Škocjanskih jam organizirani dve predavanji. Najprej  je Jani Mlekuž univ. dipl. inž. zoot.  , terenski kmetijski svetovalec v Tolminu predstavil načine preprečevanja škode od divjadi, pa tudi o povračilu škode na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu. Kmetje so upravičeni do povračila škode na kmetijski kulturi, nastalo v času ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo oz. jo je mogoče nadomestiti še v istem letu. Do povračila škode so rejci živali upravičeni za pokončano ali poškodovano domačo žival.  Predstavljeni so bili različni načini preprečevanja škod,  od bioloških metod do tehnične zaščite kmetijskih rastlin in domačih živali. Kmetje imajo možnost vključitve v KOPOP operacije, kjer je območje pojavljanja velikih zveri in na ta način pridobiti dodatno finančno podporo. Pri tem pa je potrebno upoštevati vse zahteve glede na posamezno operacijo.  O še kako aktualni temi, o prilagajanju kmetovanja na podnebne spremembe, je predaval Adam Raspor univ. dipl. zoot., specialist za živinorejo  Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Poudaril, je da so moramo zavedati da so  podnebne spremembe že dejstvo. Predstavil je vpliv podnebnih sprememb na ekosisteme in človeške sisteme. Od leta 1960 do danes se je povprečna temperatura zraka povišala za 2oC, več je ekstremov, od suš, poplav, vročinskih valov, do močnih padavin. Kot kažejo projekcije se bo podnebje še naprej spreminjalo. Kmetijstvo v Sloveniji prispeva 10% v strukturi toplogrednih vplivov. Na izpuste TPG vplivajo gnojenje, obdelava tal, tehnologija reje domačih živali, skladiščenje in razvoz živinskih gnojil. Podnebne spremembe pa imajo na kmetijstvo pomemben vpliv in potrebno se bo prilagoditi tako v rastlinski pridelavi kot v živinoreji.

Zapisala: Milena Štolfa