Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Foto M. Prešeren - black olives

Oljkarstvo

Foto Leo Caharija 2

Sadjarstvo

Naši strokovnjaki

  • Silva Rojc

    vodja Drevesnice Bilje

    t: 05 305 41 09

    m: 041 766 362

    e:

  • Silva Božič

    tehnologinja

    t: 05 305 41 09

    m: 041 740 045

    e:

  • Davor Mrzlić

    vodja Sadjarskega centra

    t: 05 395 43 03

    m: 031 602 337

    e:

  • Erika Komel

    tehnologinja

    t: 05 305 41 76

    m: 031 435 872

    e:

  • Vasja Juretič

    specialist za sadjarstvo,vodja izpostave

    t: 05 395 42 64

    m: 041 779 255

    e:

  • Irena Vrhovnik

    svetovalka specialistka za sadjarstvo

    t: 05 631 04 78

    m: 031 323 190

    e:

  • mag. Viljanka Vesel

    vodja Centra za oljkarstvo

    t: 05 631 32 32

    m: 041 815 302

    e:

Sadjarstvo in oljkarstvo

Primorska je zelo raznolika in bogata, saj obsega območje od Alp do Jadranskega morja, in prav takšno je tudi sadjarstvo in oljkarstvo na Primorskem. Sadjarstvo je razširjeno povsod na Primorskem, medtem ko je oljkarstvo omejeno na najboljše lege Slovenske Istre, Goriških Brd in Vipavske doline, v zadnjih letih tudi spodnjega Krasa. Na manj primernih legah sadje pridelujejo predvsem v ekstenzivnih in visokodebelnih travniških sadovnjakih.

Najbolj razširjene sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih so breskev, hruška, jablana, češnja, marelica, kostanj, sliva in kaki, sledijo jim aktinidija, jagoda, oreh, figa, višnja, leska, jagodičevje in južno sadje, ekstenzivno se prideluje še pituralke, nešplje, kutino in skorš.

 

Novice

P1030542

13. december 2017

OBNOVITVENI tečaj za izvajalce ukrepov - Ilirska Bistrica

OBNOVITVENO usposabljanje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov
16. januar 2018, Ilirska Bistrica

več >

P1030542

13. december 2017

OBNOVITVENI tečaj za izvajalce ukrepov - Sežana

OBNOVITVENO usposabljanje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov
16. januar 2018, Sežana

več >

PRP obvezna izobraževanja logo

01. december 2017

Obvezna izobraževanja iz PRP 2014 - 2020

Z namenom, da bi vam omogočili čim boljši pregled nad posameznimi izobraževanji iz PRP, smo na naši spletni strani nadgradili rubriko Koledar dogodkov in izobraževanj....

več >

Strokovna vsebina

grace-stari-002

Češnja

Češnja uspeva na celotnem območju Primorske, saj je prezimno trdna in relativno prilagodljiva sadna vrsta. Cepljena na sejanec zraste v veliko, mogočno drevo in ima dolgo življenjsko dobo. Pridelava češenj ima bogato tradicijo, po češnjah so znani predvsem Brda, Vipavska dolina in Istra, o njeni razširjenosti pričajo številna krajevna imena. Češnjeva drevesa najdemo od Alp do morja, večji ekstenzivni in v zadnjih desetletjih intenzivni nasadi pa so v treh zgoraj naštetih središčih.

Večja tržna pridelava češenj se je pričela v naših krajih z izgradnjo južne železnice (proga Gradec-Trst leta 1857, odsek do Gorice leta 1866). Te povezave so omogočile prodajo češenj v Celovec, Gradec, Dunaj, München, Prago in celo Varšavo ter Sankt Peterburg, trg za istrske češnje pa je bil predvsem Trst. Po drugi svetovni vojni je pridelava upadla, pridelovalci pa so češnje prodajali na slovenskem in deloma hrvaškem trgu.

V zadnjih desetletjih smo priča intenzifikaciji pridelave češenj z uvajanjem šibkih podlag, namakanja, redne rezi, gnojenja in varstva. Češnjeva drevesa so manjša, vstop v rodnost hitrejši in obiranje lažje z večjo storilnostjo. Pridelava češenj lahko prinese lep dohodek in popestri ponudbo na kmetiji.

 

Podlage:

  • bujne – sejanec, Colt, rešeljika (alkalna tla, težave s skladnostjo s sortami)
  • srednje bujne – Maxma (primerna za alkalna tla), Piku 1
  • šibke – Gisela 5, Gisela 6

 

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte:

Early lory

Burlat

Giorgia

Van

Grace star

Black star

Sweet kolekcija (skupina sort, požlahtnjenih na Univerzi v Bologni)

Sunburst

Lapins

Regina

Kordia

lokalne sorte

dscf4718-2

Breskev in nektarina

Breskev je ob oljki najbolj razširjena sadna vrsta na Primorskem. Na nizke T je bolj občutljiva kot češnja, kar pogojuje njeno razširjenost. Drevesa imajo manjše krošnje in krajšo življenjsko dobo (šibka podlaga ni potrebna), ob dobri oskrbi pa redno in obilno rodijo. Največ breskovih nasadov je v Vipavski dolini, po površinah ji sledijo Goriška Brda in Slovenska Istra.

Drugod na Primorskem intenzivne pridelave breskev praktično ni.  Breskev spada v skupino sadnih vrst, ki so se uveljavile nekoliko kasneje in nimajo lastne sposobnosti širjenja kot češplje, češnje in hruške. Ločimo rumenomesnate in belomesnate sorte breskev, prvih je več in so bolj iskane. Ob navadni breskvi so v pridelavo vključili tudi nektarine, gladko podvrsto breskev, nekoliko bolj zahtevno glede varstva in lastnosti tal.

Od začetkov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja do danes je bila pridelava breskev vedno relativno intenzivna. Sadjarji so se izobraževali na goriški kmetijski šoli in v Italiji (Massalombarda, Firenze, Pistoia) in pridobljeno znanje prenesli v prakso doma. Po drugi svetovni vojni je bilo širjenje nasadov bliskovito, v nekaj desetletjih so z breskvijo posadili ogromne površine, med drugim tudi večji del Biljenskih gričev. Z leti so se ob sejancu vinogradniške breskve pojavile tudi druge podlage, primerne za alkalna in sušna tla ter ponovno sajenje. Prišle so na (predvsem iz ZDA) novo požlahtnjene sorte breskev, ki so nadomestile starejše sorte. Pridelovanje breskev žal upada, razlog je predvsem neurejen odkup, tuja konkurenca in posledično neekonomičnost pridelave.

 

Podlage:

  • sejanec vinogradniške breskve
  • GF 677
  • slivove podlage (brompton, st. julien)

 

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte breskev:

Springcrest

Spring Lady

Springbelle

Royal gem

Redhaven (po njej se določa čas zorenja drugim sortam – 0; pri nas zori 22.-25. 7.)

Norman

Maria marta

Glohaven

Veteran

Fayette

Izobraževanja in dogodki

arhiv dogodkov >