Pridelava lubenic in dinj - za sočne plodove v poletnem času

datum: 12.04.2018

Vas zanima pridelava lubenic in dinj? V zadnjih letih se povečuje pridelava kultivarjev lubenic, ki oblikujejo manjše plodove – do 2 kg, ki so aromatični, sočni in okusni. V pridelavi dinj pa so cenjeni plodovi kultivarjev, ki vsebujejo manj semen, imajo visok delež sladkorjev (brix) in imajo temno oranžno meso.

Pridelava lubenic in dinj je običajno načrtovana za pobiranje sočnih plodov v poletnem času. Ohlajeni plodovi lubenic in dinj so bogat vir antioksidantov. Dinje so bogate z betakarotenom, plodovi lubenice pa z likopenom.

Vzgoja lubenice (Citrulus aedulis) in dinje (Cucumis melo)

Lubenica in dinja izhajata iz tropskih in subtropskih območij Afrike. Sorte dinje so iz južne Afrike prenesli v dolino Nila. Poznali so jo v Siriji, Arabiji, Indiji. Starim Grkom in Rimljanom pa dinja ni bila poznana. Arabci so jo prenesli v Španijo in nato v južno Francijo. V 10. stoletju se je iz Turčije razširila na Kitajsko . Preko Španije pa se je pridelava dinje razširila še na ameriško obalo in kasneje tudi v notranjost.

Pridelujemo jih zaradi okusnih in osvežujočih sočnih plodov. Lubenica vsebuje 10 % sladkorjev, veliko vode, malo mineralnih snovi in vitaminov. Vsebuje 20 mg C vitamina na 100 g sadeža. Dinja ima v svojih plodovih tudi visoko vsebnost vode. Skromna je na vsebnosti beljakovin in maščob. Vsebnost posameznih mineralnih snovi je odvisna od tipa tal, od klimatskih faktorjev in tipa kultivarja, tako lahko vsebnost vitamina C varira od 6 do 600 mg/100 g sveže vsebine. Vsebuje pa še 330 mg kalija na 100 g sveže mase ploda.

Lubenica je tudi bogat vir likopena in folne kisline.

Sorte in kultivarji ter načini pridelave

Danes poznamo v pridelavi številne sorte in kultivarje. V grobem jih delimo na zgodnje, srednje zgodnje in pozne sorte.

V profesionalnih pridelavah pričnejo s sajenjem dinje v plastenjake na predhodno pripravljene gredice, prekrite s črno folijo že v prvi polovici meseca marca, nato nadaljujejo s sajenjem v nizke tunele v aprilu mesecu. S sajenjem na prosto pa pričnejo konec meseca aprila in v začetku meseca maja. Vse gredice so opremljene s kapljičnim sistemom za namakanje in fertigacijo rastlin. Na ta način lahko v optimalnih pogojih dosegamo visoke pridelke.

Večinoma se danes v profesionalnih pridelavah pridelovalci odločajo za cepljene sadike. Na našem tržišču izhajajo hibridi lubenic v glavnem iz sorte Crimson sweet, ki formira velike okrogle do okroglo ovalne plodove s temno zelenimi progami in čvrstim bleščeče rdečim mesom. Obstajajo pa tudi sorte lubenice v tipu Sugar baby, ki formira temno zelene okrogle plodove z rdečim mesom. Pri dinjah pa je največje povpraševanje po ovalnih plodovih zelo mrežaste dinje z intenzivnim oranžnim mesom in visoko vsebnosto sladkorja.

Tla

Dinja in lubenica zahtevata za svojo rast in razvoj toplo, dobro strukturno in bogato zemljišče z visoko vsebnostjo organske snovi.

Lubenica je ena redkih zelenjadnic, ki lahko uspeva v kislih tleh, s pH = 5,5.
Dinja pa zahteva tla s pH = 6 - 6,7.  Na isto zemljišče naj bi jo sadili šele po 4 letih.

Optimalna temperatura tal za rast in razvoj rastlin je 15 - 20 °C, optimalna temperatura v času razvoja plodov pa je 25 do 27 °C v suhi in vroči klimi.

Nad 35 °C  nastopijo težave v oplodnji (slabša oplodnja in formiranje plodov).

Pod 12 - 14 °C pa se zmanjša fiziološka aktivnost v rastlinah.

Setev

Seme posejemo v stiroporaste plošče v že pripravljen substrat v sredini marca za presajanje konec aprila ali v maju na prosto. V spomladanskem času rabimo za vzgojo sadik 40 -  45 dni v stiroporastih ploščah  –  40 lukenj. Za kasnejše termine pridelave vzgojimo sadiko bistveno prej, že v 25 - 30 dneh, ker so pogoji za vzgojo sadik ugodnejši.

V primeru, da imamo njivo brez plevelov lahko sadimo brez uporabe folije, sicer je bolje, da predhodno oblikujemo gredice in jih prekrijemo s črno folijo ter hkrati opremimo s kapljično cevjo za namakanje. Sadike pred sajenjem na stalno mesto še utrjujemo, da lažje prenesejo presaditveni šok.

Sadilne razdalje so v povprečju za lubenice naslednje: 2 - 2,5 m x 0,50  m.

Ob optimalnih pogojih razvijeta obe kulturi bujno listno maso in dolge vreže.

Zahteve med vegetacijo

Sicer pa rastline med vegetacijo razvijejo bujno listno maso, ki seveda zahteva obilico hranilnih snovi, zato je najugodnejši način pridelave s kapljičnim namakanjem in fertirigacijo. S takim načinom namakanja in dognojevanja najhitreje zagotovimo rastlini hranilne snovi in vodo. Poleg tega je tudi pomembno, da listov in stebla rastline ne omočimo. S tem zmanjšamo število škropljenj, zagotovimo dobro prehranjenost rastline in racionalno porabo vode. Še posebej je to pomembno, če nimamo naravnega vira vode in moramo za pridelavo zelenjadnic uporabljati vodo iz vodovoda, ki je cenovno najdražja.       

Posebno v začetnih fazah razvoja rastlin so zahteve po vodi velike, zato da se bolje razvije koreninski sistem tudi v globino. Optimalna zračna vlaga je 40 do 65 %. Relativna zračna vlaga nad 65 % pa vpliva na pojav antraknoze pri dinjah in lubenicah.

Med vegetacijo zahtevata tako dinja kot lubenica redno rahljanje in obdelavo medvrstnega prostora (vsaj 2 x), saj zahtevata obe kulturi dobro prezračena tla. Imata pa še velike zahteve po intenzivnosti osvetlitve, toploti v času cvetenja in dozorevanja plodov.

V naših obdelovalnih območjih se je dobro obnesla pridelava v nizkih tunelih, ker s tem omogočimo ugodno temperaturo v začetnih fazah rasti in razvoja  mladih rastlin.

Osnovno gnojenje in dognojevanje

Izhodišče za gnojenje je vedno analiza tal.

Vedno je priporočljivo dodati del organskih gnojil v jesenskem času  priprave zemljišča. Zelo pomemben element v fazi po presajanju sadik na stalno mesto je fosfor, ker spodbuja rast in razvoj koreninskega sistema. V nadaljnjih fazah rasti pa je zelo pomembno pravo razmerje med dušikom (N) in kalijem (K2O).
Kalij je prisoten v vseh pomembnih procesih v rastlini. V času razvoja plodov je zaželjeno razmerje med N : K = 1 : 2 – 3. V času debeljenja in dozorevanja plodov pa je to razmerje lahko še večje: N : K = 1 : 3.
Rastline v času dozorevanja plodov potrebujejo tudi veliko kalcija, ki pa je v tleh slabo mobilen. Posebno v primeru, ko imamo karbonatna tla, moramo dodajati kalcij preko listov s foliarnim načinom dognojevanja.

V času priprave zemljišča, pred oranjem, zadelamo v tla del mineralnih gnojil in del organskih gnojil (30 - 40 t/ha starega hlevskega gnoja) oziroma količinsko ustrezno katerega koli drugega organskega gnojila. Navedeno količino hranil zagotovimo v pridelavi bučevk vsaj vsako drugo leto. V času rasti pa lahko še dodajamo hranila preko kapljičnega sistema.

Oskrba lubenice in dinje

Organska gnojila in del mineralnih gnojil zaorjemo 40 - 50 cm globoko v času priprave zemljišča.

Z dušikom dognojujemo še vsaj v 2 obrokih v primeru, ko pridelujemo kulturo brez folije. Sicer se v primeru pridelave na foliji preostali del hranil dodaja v več obrokih med vegetacijo preko fertirigacije (kapljični sistem namakanja in dognojevanja).

Sadimo na razdalje 1,5 - 2 m x 0,50 m zaradi bujnosti kultivarjev pa tudi zaradi lažjega pobiranja plodov.

Prvič obdelamo nasad 14 dni po sajenju, drugič pa, ko začnejo posamezne vreže razraščati.  

Pobiranje in skladiščenje dinje in lubenice

Izredno pomemben je pravi čas pobiranja dinje in lubenice. V času dozorevanja plodov zmanjšamo količine vode za namakanje. Na ta način nam plodovi ne bodo pokali, plodovi bodo dosegali višje stopnje suhe snovi in sladkorja, bolje bo obarvano tudi meso sočnih plodov. Plodove pobiramo v tehnološki zrelosti.

Glavni znaki za pravi čas pobiranja plodov pri dinji so:

• dobra obarvanost plodov,
• vidna milimetrska razpoka ob peclju.

Pri lubenicah pa morata biti:

• vitica in list ob peclju posušena,
• med progami se plodovi lubenice rumeno obarvajo
• s ploskim tleskom dlani zaslišimo votel zvok.

Plodove shranjujemo na 5 – 7 °C in pri 90 – 95 % relativni zračni vlagi za 14 dni. Posebnost so rumeno obarvani plodovi sort in kultivarjev dinje, ki jih lahko shranjujemo dalj časa, to je za  obdobje 5 mesecev pri 7 – 10 °C in pri 85 – 90 % relativni zračni vlagi.

Pridelki

Pridelki dinje na prostem so v povprečju 20 – 35 ton/ha, v nizkih tunelih pa 30 – 40 ton/ha.

Pridelki lubenic pa se gibljejo v povprečju med 80 in 100 ton na ha.

Priporočeni kultivarji

Plodovi so mrežasti okroglih do ovalnih oblik..

Dinje z aromatičnim oranžnim mesom:  TALENTO F1, EXPO F1, PALATINO F1, INTESO F1 in SOGNO F1 so vsi iz semenarske hiše Clause.

Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago iz Italije, so dosegli dobre rezultate pri naslednjih kultivarjih, glede na zgodnost: TALENTO, OTTAVIO, PALATINO, DJANGO, COSTANTINO, NAXIS.

Jasno, da so vsi parametri (merjenje sladkorjev, intenziteta barve mesa, zgodnost kultivarja, odpornost na bolezni,....) odvisni od številnih dejavnikov. Najbolj pomembne so seveda vremenske razmere v tekočem letu (temperatura, enakomerna razporeditev padavin,....). 

Vsi kultivarji lubenic, ki jih naše tržišče zahteva izhajajo iz sorte Crimson sweet. Spodaj našteti kultivarji so večinoma iz semenarske hiše Clause, ker smo z njimi imeli dobre rezultate.

Lubenice:
CRIMSON SWEET (sorta - Seminis), MADERA F1, PARADISE F1, PAULINE F1, NELSON F1, MADISON F1 in CAROLINE F1 – so vse kultivarji semenarske hiše Clause.

Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pridelava lubenice in dinje.pdf