Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Silva Rojc

    vodja Drevesnice Bilje

    t: 05 395 42 60

    m: 041 766 362

    e:

  • Silva Božič

    tehnologinja II

    t: 05 305 41 09

    m: 041 740 045

    e:

  • Davor Mrzlić

    vodja Sadjarskega centra

    t: 05 395 43 03

    m: 031 602 337

    e:

  • Erika Komel

    tehnična sodelavka II

    t: 05 305 41 76

    m: 031 435 872

    e:

  • Vasja Juretič

    specialist za sadjarstvo,vodja izpostave KSS Bilje

    t: 05 395 42 64

    m: 041 779 255

    e:

  • Irena Vrhovnik

    svetovalka specialistka za sadjarstvo

    t: 05 631 04 78

    m: 031 323 190

    e:

  • mag. Viljanka Vesel

    vodja Poskusnega centra za oljkarstvo

    t: 05 631 32 32

    m: 041 815 302

    e:

Sadjarstvo in oljkarstvo

Primorska je zelo raznolika in bogata, saj obsega območje od Alp do Jadranskega morja, in prav takšno je tudi sadjarstvo in oljkarstvo na Primorskem. Sadjarstvo je razširjeno povsod na Primorskem, medtem ko je oljkarstvo omejeno na najboljše lege Slovenske Istre, Goriških Brd in Vipavske doline, v zadnjih letih tudi spodnjega Krasa. Na manj primernih legah sadje pridelujejo predvsem v ekstenzivnih in visokodebelnih travniških sadovnjakih.

Najbolj razširjene sadne vrste v intenzivnih sadovnjakih so breskev, hruška, jablana, češnja, marelica, kostanj, sliva in kaki, sledijo jim aktinidija, jagoda, oreh, figa, višnja, leska, jagodičevje in južno sadje, ekstenzivno se prideluje še pituralke, nešplje, kutino in skorš.

 

Novice

DSC_0014 (2)

19. junij 2018

Največ pozornosti posvečamo češnji

V četrtek, 14. junija, smo vsem, ki se s sadjarstvom ukvarjajo profesionalno ali samo ljubiteljsko predstavili Sadjarski center ter Drevesnico Bilje. Obiskovalci so imeli...

več

IMG_1730

05. junij 2018

DAN ODPRTIH VRAT Sadjarskega centra in Drevesnice Bilje

v četrtek, 14. junija 2018 s pričetkom ob 9.30 h organiziramo DAN ODPRTIH VRAT Sadjarskega centra in Drevesnice Bilje. Vljudno vabljeni pridelovalci sadja, kmetijski...

več

Foto M. Prešeren - IMG_6845

22. maj 2018

Ponudba prvih češenj

Začeli smo s prodajo zgodnjih češenj. V našem Sadjarskem centru v Biljah vam tudi sicer ponujamo pestro paleto sezonskega sadja iz lastne pridelave.

več

P1030542

09. maj 2018

OBNOVITVENI tečaj FFS - za izvajalce ukrepov

OBNOVITVENO usposabljanje za izvajalce ukrepov
11. junij 2018, Bilje, dvorana Sadjarskega centra

več

strokovna sadjarska ekskurzija v Srbijo Kmetijsko ogzdarski zavod Nova Gorica 1

20. april 2018

Naši strokovnjaki na strokovni sadjarski ekskurziji v Srbiji

Strokovnjaki iz našega Zavoda in sadjarji iz Združenja sadjarjev Brda so se prejšnji teden, med 12. in 14. aprilom 2018 mudili na sadjarski ekskurziji v Srbiji. Ogledali...

več

Strokovna vsebina

Sadne vrste

grace_stari_002

Češnja

Češnja uspeva na celotnem območju Primorske, saj je prezimno trdna in relativno prilagodljiva sadna vrsta. Cepljena na sejanec zraste v veliko, mogočno drevo in ima dolgo življenjsko dobo. Pridelava češenj ima bogato tradicijo, po češnjah so znani predvsem Brda, Vipavska dolina in Istra, o njeni razširjenosti pričajo številna krajevna imena. Češnjeva drevesa najdemo od Alp do morja, večji ekstenzivni in v zadnjih desetletjih intenzivni nasadi pa so v treh zgoraj naštetih središčih.

Večja tržna pridelava češenj se je pričela v naših krajih z izgradnjo južne železnice (proga Gradec-Trst leta 1857, odsek do Gorice leta 1866). Te povezave so omogočile prodajo češenj v Celovec, Gradec, Dunaj, München, Prago in celo Varšavo ter Sankt Peterburg, trg za istrske češnje pa je bil predvsem Trst. Ime Goriške je v svet ponesla češnja Vipavka, takrat najbolj razširjena in prodajana sorta češnje. Po drugi svetovni vojni je pridelava upadla, pridelovalci pa so češnje prodajali na slovenskem in deloma hrvaškem trgu.

V zadnjih desetletjih smo priča intenzifikaciji pridelave češenj z uvajanjem šibkih podlag, namakanja, redne rezi, gnojenja in varstva. Površine, posajene s to sadno vrsto, se povečujejo. Češnjeva drevesa so manjša, vstop v rodnost hitrejši in obiranje lažje z večjo storilnostjo. Plodovi češenj so kakovostnejši (debelejši, okusnejši, bolj trpežni), kar je posledica novih sort v sadnem izboru.

Ob napravi nasada in izbiri sadilnega materiala je bistvenega pomena kombinacija sorte in podlage, saj je v veliko primerih prav ta zaslužna za dobro rast in rodnost nasada. Ob uporabi šibkih podlag (pozor, niso primerne za šibko rastoče in zelo rodne sorte!) je nujno potrebno urediti namakanje nasada in opraviti redno rez nasada. Za večino sort in leg bi bilo koristno prekriti nasade s folijo proti dežju ali protiinsektno mrežo. Pokanje in črvivost plodov zaradi plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) sta veliki težavi pridelave češenj na Primorskem.

Češnja lahko prinese lep dohodek in popestri ponudbo na kmetiji. Ponudba domačih češenj še zdaleč ne zadosti povpraševanju po tem izvrstnem zgodnjem sadežu z dolgo tradicijo pridelovanja na Primorskem.

Podlage:

  • bujne – sejanec, Colt, rešeljika (za alkalna tla, težave s skladnostjo s sortami)
  • srednje bujne – Maxma, Piku 1, Gisela 6
  • šibke – Gisela 5, Weiroot 72, Weiroot 158

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte:

  • Sweet Early (-5)
  • Early lory (-3)
  • Burlat (0)
  • Merchant (+6)
  • Garnet (+10)
  • Vigred (+10)
  • Grace star (+10)
  • Giorgia (+11)
  • Black star (+16)
  • Van (+18)
  • Sunburst (+20)
  • Lapins (+24)
  • Kordia (+24)
  • Regina (+30)
  • Alex (+38)
  • lokalne sorte (Vipavka, Kozanka, Francoska, Napoleonka, Karnijevka)

Na tržišču so tudi številne nove sorte, ki v naših pridelovalnih pogojih niso še preizkušene oz. njihova introdukcija poteka.

dscf4718_2

Breskev in nektarina

Breskev je ob oljki najbolj razširjena sadna vrsta na Primorskem. Na nizke T je bolj občutljiva kot češnja, kar pogojuje njeno razširjenost. Drevesa imajo manjše krošnje in krajšo življenjsko dobo (šibka podlaga ni potrebna), ob dobri oskrbi pa redno in obilno rodijo. Največ breskovih nasadov je v Vipavski dolini, po površinah ji sledijo Goriška Brda in Slovenska Istra.

Drugod na Primorskem intenzivne pridelave breskev praktično ni. Breskev spada v skupino sadnih vrst, ki so se uveljavile nekoliko kasneje in nimajo lastne sposobnosti širjenja kot češplje, češnje in hruške. Ločimo rumenomesnate in belomesnate sorte breskev, prvih je več in so bolj iskane. Ob navadni breskvi so v pridelavo vključili tudi nektarine, gladko podvrsto breskev, nekoliko bolj zahtevno glede varstva in lastnosti tal.

Od začetkov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja do danes je bila pridelava breskev vedno relativno intenzivna. Sadjarji so se izobraževali na goriški kmetijski šoli in v Italiji (Massalombarda, Firenze, Pistoia) in pridobljeno znanje prenesli v prakso doma. Po drugi svetovni vojni je bilo širjenje nasadov bliskovito, v nekaj desetletjih so z breskvijo posadili ogromne površine, med drugim tudi večji del Biljenskih gričev. Pridelava srednje poznih in poznih sort breskev je količinsko naraščala z odkupom za Fructal. Z leti so se ob sejancu vinogradniške breskve pojavile tudi druge podlage, primerne za alkalna in sušna tla ter ponovno sajenje. Prišle so (predvsem iz ZDA) na novo požlahtnjene sorte breskev, ki so nadomestile starejše sorte. Pridelovanje breskev v zadnjih dveh desetletjih žal upada, razlog je predvsem neurejen odkup, tuja konkurenca in posledična neekonomičnost pridelave.

Podlage:

  • sejanec vinogradniške breskve
  • GF 677
  • Isthara

Za pridelavo v naših podnebnih in talnih razmerah primerne sorte breskev:

Skupina rumeno mesnatih sort breskev

  • Maycrest (-28)
  • Springcrest (-24)
  • Spring Lady (-17)
  • Springbelle(-15)
  • Royal Gem (-10)
  • Royal Glory (-5)
  • Redhaven (0) - po njej se določa čas zorenja drugim sortam; na Primorskem zori 22. 7.-25. 7.
  • Rich Lady* (0)
  • Norman (+7)
  • Maria Marta (+8)
  • Glohaven (+11)
  • Romestar (+17)
  • Suncrest (+18)
  • Symphonie (+20
  • Veteran (+20)
  • Fayette (+31)

Pridelovalci rumenomesnate nektarine ter belomesnate breskve in nektarine pridelujejo v manjšem obsegu.

Izobraževanja in dogodki

arhiv dogodkov