Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Poženel Anka

    svetovalka specialistka II - za poljedelstvo

    t: 05 367 10 72

    m: 031 667 761

    e:

  • Bolčič Jana

    svetovalka specialistka II - za zelenjadarstvo

    t: 05 631 04 79

    m: 031 323 189

    e:

Poljedelstvo in zelenjadarstvo

Strokovni nasveti

stiropor_pladnji

GOJENJE SADIK ZELENJAVE V STIROPORASTIH PLOŠČAH

Za uspešno gojenje sadik zelenjadnic je pomembna temperatura, hranilen substrat, svetloba in uravnoteženo namakanje ter prezračevanje rastlinjaka

Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     Za uspešno gojenje sadik zelenjave potrebujemo kakovosten substrat, dobro osvetlitev v ogrevanem plastenjaku, ustrezno temperaturo za posamezne skupine zelenjadnic in zagotovljeno namakanje ter kasneje tudi prezračevanje plastenjakov. Danes na trgu že dobimo celo paleto kakovostnih substratov za uspešno gojenje sadik, ki so dobro obogateni tako z makro kot mikrohranili. V primeru, da hranil iz substrata začne primanjkovati, se lahko poslužimo foliarnega dognojevanja sadilnega materiala. Večinoma gojimo sadike v gojitvenih ploščah, ki so lahko iz stiropora, uporabimo pa lahko tudi plastificirane gojitvene plošče. S setvijo paradižnika v našem pridelovalnem območju lahko pričnemo že v drugi polovici decembra meseca, nato pa nadaljujemo s setvami preostalih plodovk, kot so grmaste bučke, paprika, jajčevec, kumare, melone in lubenice. Za zagotavljanje ustrezne količine substrata na sadiko uporabimo lahko naslednje gojitvene plošče: za gojenje plodovk običajno uporabimo gojitvene plošče s 40 do 48 luknjami, za gojenje kapusnic in solatnic pa uporabimo gojitvene plošče s 160 do 224 luknjami. Količina substrata na posamezno sadiko je pomembna zato, da zagotovimo dovolj hranilnih snovi za nemoten razvoj koreninskega sistema posamezne sadike. Plastenjake za gojenje sadik moramo tudi ogrevati na ustrezne temperature, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst zelenjadnic. V času setve plodovk moramo zagotoviti vsaj 25 o C, nočne temperature pa naj bodo 22 o C. V času od pikiranja pa do končne faze oblikovanja sadike moramo zagotoviti podnevi 22 do 24 o C, ponoči pa vsaj 18 o C.  Pri gojenju sadik temperaturno najbolj zahtevnih plodovk, kot so paprika, kumare, jajčevec, dinje in lubenice, pa moramo biti še bolj pozorni v fazi setve in moramo temperaturo povišati na 27 o C. Izredno pomembno je dosledno in kontrolirano namakanje sadik. V profesionalnih plastenjakih namakanje izvajamo s pomočjo razpršilcev preko namakalnih ramp. Solatnice zahtevajo v času gojenja sadik 14 16 o C, kapusnice pa nekoliko manj, to je 10 12 o C. Pri gojenju sadik je tudi zelo pomembno, da zagotovimo dobro razvit koreninski sistem sadik. Zdrava, dobro prehranjena sadika, z dobro razvitim koreninskim sistemom je pogoj za uspešno rast in razvoj rastlin po presajanju. Zelo pomembno je tudi, da v času, ko sadika oblikuje svoj 4 do 6 pravi list, sadikam namenimo še fazo utrjevanja, vsaj za 7 do 10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Pri sajenju sadik na stalno mesto pazimo, da njivo predhodno ustrezno pognojimo in pripravimo dvignjene gredice, na katere potem strojno posadimo naše sadike vedno v nivoju njive, ker se bomo le tako v največji meri izognili gnitju rastlin. Za gojenje sadik plodovk, ki jih sadimo v marcu mesecu za pridelavo v neogrevanih plastenjakih, potrebujemo vsaj 50 do 60 dni. Za gojenje sadik solatnic pa vsaj 40 do 45 dni, podobno velja tudi za gojenje sadik kapusnic. Čas gojenja sadik se bistveno skrajša, ko gojimo sadike v pozno spomladanskem in poletnem času. V poletnem času lahko pripravimo sadiko solate, zelja ali radiča že v 25 do 30  dneh. Tako lahko v našem pridelovalnem območju v povprečju sejemo plodovke od decembra do  januarja meseca za sajenje sadik v marcu in aprilu v neogrevane plastenjake. Sejemo jih tudi še v marcu mesecu za sajenje na prosto konec aprila in maja meseca. Solatnice in kapusnice, to so predvsem zgodnje zelje, zgodnjo cvetačo, zgodnji ohrovt, nadzemno kolerabico, sejemo v drugi polovici januarja meseca v gojitvene plošče, vzgojimo sadike, ki jih nato posadimo v prvi polovici marca meseca na prosto. V februarju običajno sejemo tudi por, ker potrebujemo za gojenje sadik veliko časa, za por namreč potrebujemo 90 dni do končne sadike. Prve dni marca meseca lahko posejemo tudi seme rumene, bele ali rdeče čebule v gojitvene plošče in si na ta način vzgojimo sadike za sajenje na prosto v drugi polovici aprila meseca. Sadike čebule na ta način vzgojimo v dobrih 45 dneh.Za uspešno pridelavo zelenjadnic tako v plastenjakih kot na prostem je sajenje zdravih in ustrezno razvitih sadik, ki imajo dobro razvejan koreninski sistem vitalnega pomena za dober in uspešen pridelek. Če sadimo prestare sadike ne moremo pričakovati želenih rezultatov, ker so pridelki v takih situacijah običajno nižji. Tudi predhodno utrjevanje sadik je pomemben ukrep, ki ga moramo upoštevati preden posadimo sadike na stalno mesto.     

 

 

plastenjak

Pridelava zelenjave v plastenjaku

Pri načrtovanju pridelave zelenjadnic v plastenjaku moramo biti pozorni na to, da oblikujemo pravilno vrstenje rastlin iz različnih družin zelenjadnic, na vsebnost hranil v tleh, na pravilno osnovno gnojenje in dognojevanje rastlin v različnih fazah rasti in na oskrbo rastlin v vseh fazah rasti.

 V pridelavi zelenjave v plastenjaku moramo biti pozorni, da načrtujemo dober kolobar zelenjadnic iz različnih družin. Če imamo dobro načrtovan kolobar se lahko v veliki meri tudi izognemo težavam ob izbruhu talnih gliv, nematod v tleh, škodljivcev in bolezni. Pri pridelavi zelenjave v pokritem prostoru smo lahko bolj uspešni, ker lažje ustvarimo vse pogoje, ki jih rastline potrebujejo. Na Primorskem sta uveljavljena dva ciklusa pridelave zelenjave v tekočem letu, to sta spomladansko poletni ciklus pridelave, ki traja od začetka meseca marca (začetek sajenja) do konec meseca avgusta. Drugi ciklus pridelave, jesensko zimski ciklus, pa poteka od septembra meseca do meseca januarja v naslednjem letu. V ugodnih klimatskih pogojih že v februarju pričnemo s pripravo tal v plastenjakih. Osnovno gnojenje poteka na podlagi predhodno opravljenih analiz tal. V integrirani pridelavi vnesemo v osnovnem gnojenju v tla del organskih in del mineralnih gnojil. Strojno oblikujemo dvignjene gredice. Še posebno je to pomembno v primeru, ko imamo težka tla z višjo vsebnostjo gline. Običajno se na dvignjene gredice tudi strojno položi folijo in predhodno namesti kapljične cevi za namakanje. Preko kapljičnih cevi za namakanje med vegetacijo v posameznih fazah rasti dognojujemo rastline. V ekološkem kmetovanju pa moramo v osnovnem gnojenju in tudi v dognojevanju rastlin uporabiti organska gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi rastlin. V optimalnih razmerah lahko pričnemo s sajenjem plodovk v začetku marca meseca v neogrevane plastenjake. Ob sajenju tudi pazimo, da jih ne posadimo pregloboko. Posadimo jih na ustrezne razdalje, kar pa je odvisno od načina pridelave in oskrbe posameznih kultur. Paradižnik na primer sadimo na medvrstno razdaljo 80 cm in v vrsti 40 cm. Ko se rastline dobro ukoreninijo in pričnejo z rastjo, jih običajno povežemo s polietilensko vrvico, ki jo med rastjo ves čas ovijamo okoli glavnega stebla in redno odstranjujemo zalistnike. Za dobro oplodnjo poskrbimo tako, da vnašamo čmrlje v plastenjake. Na ta način zagotovimo tudi bolj izenačene plodove in dobre pridelke. Poleg rednega vnosa čmrljevih družin lahko izvajamo tudi biotično varstvo, predvsem pri varstvu rastlin pred napadom listnih uši, proti rastlinjakovemu ščitkarju in v primeru pojava tripsov. V biotičnem varstvu vnašamo koristne organizme v obliki obešank ali pa jih potresemo po listih rastlin v preventivnem varstvu. Pri pridelavi paprike v plastenjaku pa običajno vzpostavimo oporo za rastline tako, da uporabimo mrežo, ki jo vodoravno napnemo in pričvrstimo na količke. Na ta način postavljena mreža nudi rastlinam paprike oporo. Papriko prav tako sadimo na razdalje 80 cm x 40 cm, vmes puščamo dovolj prostora za nemoteno oskrbo rastlin. Pomembno opravilo v oskrbi rastlin paprike je redčenje mladih poganjkov, ker na ta način zagotovimo bolj izenačene plodove in kvalitetne pridelke. Rastline solatnih kumar tudi opremimo s polietilensko vrvico, ki jo ovijamo okoli stebla in na ta način rastlinam nudimo oporo. V poletnem času je zelo pomembno, da plodovke z ustreznimi mikrorazpršilci, ki jih namestimo nad rastline orošujemo tako, da ustvarimo drobne kapljice (meglo) in na ta način rastlinam pomagamo, da bolje prenašajo visoke temperature. Poleg tega je pomembno tudi redno prezračevanje plastenjakov. Namakanje mora biti redno in uravnoteženo. S posebnimi pastami, ki jih razredčimo z vodo in so narejene iz naravnih voskov, pa lahko poškropimo folijo plastenjaka tako, da ustvarimo ustrezno senčenje in zagotovimo boljše klimatske pogoje za rast in razvoj rastlin v plastenjakih. Za jesensko zimske termine pridelave si sadike vzgojimo že v avgustu mesecu, tako da pričnemo s setvami že v začetku meseca avgusta. Seme posejemo v striroporaste plošče, ki jih predhodno napolnimo s kvalitetnim substratom. Posejane plošče postavimo v polsenco ali pa setvenico prekrijemo z ustrezno senčilno mrežo. Skrbimo za redno namakanje in po potrebi dognojevanje mladih rastlin. V teh terminih najbolj pogosto pridelujemo cikorijo, solato, endivijo, sladki janež, blitvo, špinačo, motovilec, rdečo mesečno redkvico.     

dsc_4182_002

Lokalne sorte zelenjadnic

Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

Na izobraževanju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 30.11.2018, smo na temo Novosti v zelenjadarstvu dobili bolj poglobljene informacije o lokalnih sortah, ki sta jih podali dr. Kristina Ugrinović in Mojca Škof iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene  v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

Povpraševanje potrošnikov po starih sortah raste. Po semenu in sadilnem materialu starih sort povprašujejo predvsem samooskrbni pridelovalci, veliko povpraševanja je tudi pri tržnih pridelovalcih. Tudi vpis ohranjevalnih in vrtičkarskih sort zelenjadnic se je v Sloveniji močno povečal.


Nabor lokalnih sort

Čebula: Belokranjka, Ivica rdeča, Ptujska rdeča, Tera. Česen: Ptujski jesenski, Pujski spomladanski, Štrigon, Anka jesenski, Haloški in Primorski. Por: Domači dolgi

Kumare: Dolga zelena, Biljenka. Paprika: Botinska rumena, Sivrija, Šorokšari. Paradižnik: Dule, Jani pritlikav, Luka, Maribor, Milka, Novosadski jabučar, Stanko, Tomi, Val.

Visok fižol za zrnje: Cipro, Visok pisan češnjevec, Jabelski pisanec, Kifeljček Justi, Klemen, Semenarna 22, Lišček rdeči, Lišček rdeči marmorirani. Visok fižol za stročje: Cipro, Kifeljček Justi, Klemen, Ptujski maslenec, Maslenec rani, Barjanec. Nizek fižol za zrnje: Češnjevec, Prepeličar tomačevski, Ribničan, Zorin, Topolovec. Turški fižol: Breginc.

Korenje: Ljubljansko rumeno. Zelje: Emona, Futoško, Kranjsko okroglo, Ljubljansko, Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3. Motovilec: Ljubljanski, Pomladin in Žličar. Radič: Goriški, Monivip, Solkanski.

Solata: Anna, Belokriška, Bistra, Dalmatinska ledenka, Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Mima, Posavka, Pavlinčica, Šempeterka, Trnovska ledenka, Vegorka, Majska kraljica.

Rezultati naloge Termini pridelovanja lokalnih sort solate, ko je bilo od leta 2015 do leta 2017 narejenih več poskusov z lokalnimi krhkolistnimi sortami solate. Primernost terminov pridelave za posamezne lokalne sorte v odvisnosti od pridelave. Preskušeno je bilo 15 lokalnih sort solate:

  • Za večino sort solate je najprimernejše obdobje pridelave zgodnja pomlad, ker so takrat tudi pridelki najvišji. Nekatere sorte so primerne za pridelavo tudi v jesenskem času.
     
  • Presajanje v marcu v plastenjak (I.in II. dekada); spravilo v III. dekadi aprila in v I. dekadi meseca maja. Masa glave 600 – 750 g. Sorte: Posavka, Dalmatinska ledenka, Bistra in Trnovska ledenka.
     
  • Presajanje solate v II. dekadi marca na prosto. Spravilo v III. dekadi v maju. Sorte: Pavlinčica, Leda, Bistra, Posavka, Dalmatinska ledenka in Trnovska ledenka. Masa glave 500 – 600 g.
     
  • Termin presajanja  na prosto v I. in II. dekadi v mesecu aprilu. Spravilo solate pa je bilo v I. in II. dekadi v mesecu juniju. Sorte: Leda, Bistra, Posavka in Trnovska ledenka. Masa glave je bila 500 – 700 g.
     
  • Termin presajanja na prosto je bil v I. dekadi meseca maja, spravilo solat pa v II. in III. dekadi meseca junija. Sorte. Leda, Posavka in Trnovska ledenk so dosegale maso glave 500 – 800 g
     
  • Jesenski termin presajanja solate na prostem v I. dekadi v mesecu avgustu, spravilo pa je bilo opravljeno v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Leda, Belokriška, Anna. Masa glave je 500 – 800 g.
     
  • Jesenski termin pridelave solate v plastenjaku – presajanje v II. dekadi meseca avgusta, spravilo pa v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Bistra, Belokriška. Masa glave je bila med 400 in 700 g.
     
  • Pozno jesenski termin presajanja solate je bil v plastenjak v I. in II. dekadi meseca septembra, spravilo v II. dekadi meseca decembra in v I. dekadi meseca januarja. Sorte: Posavka, Bistra. Masa glave je bila od 150 do 250 g.
     
  • Zimski termin presajanja solate je bil v dogrevan plastenjak izveden v III. dekadi meseca septembra. Spravilo je bilo v II. dekadi januarja in v I. dekadi februarja. Masa glave je bila 150 do 250 g.

 

Priporočila za posamezne lokalne sorte solate:

  • Leda (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plese, na uhajanje v cvet in na skladiščenje.
     
  • Posavka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v zgodnji pomladi, pozni jeseni in pozimi. Slabo se skladišči, pri višjih temperaturah hitro uide v cvet, na njivi ni obstojna. Je zelo okusna sorta.
     
  • Bistra (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plesen, zgodaj začne uhajati v cvet, občutljiva je na sončni ožig, slabše je obstojna na njivi in tudi slabše se skladišči.
     
  • Trnovska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladi in jeseni. Na solatno plesen je manj občutljiva, srednje je občutljiva na uhajanje v cvet, srednje občutljiva je na skladiščenje. Po okusu pa je zelo dobra.
     
  • Dalmatinska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Občutljiva je na solatno plesen in na zgodnje uhajanje v cvet. Slabša je tudi njena obstojnost na njivi in tudi slabše se skladišči.
     
  • Belokriška (krhkolistna solata) – primerna za sajenje spomladi in jeseni. Zelo je občutljiva na solatno plesen in srednje do zgodnje uhajanje v cvet. Občutljiva je tudi na jesensko pozebo in srednje dobro se skladišči.
     
  • Anna (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Srednje občutljiva je na solatno plesen in na uhajanje v cvet.
     
  • Ljubljanska ledenka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi in jeseni. Zelo občutljiva je na solatno plesen, srednje občutljiva pa je na uhajanje v cvet.
     
  • Pavlinčica (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Manj občutljiva je na solatno plesen, uhajanje v cvet pa je zgodnje.

 

Opisi lokalnih sort zelja:

  • Emona: je srednje pozna sorta,  ki je primerna za kisanje naribanega zelja kot tudi za kisanje celih glav. Sicer je seme za to sorto na trgu težko dostopno, glave zelja niso dovolj zbite in sorta razvije visok kocen. Pridelki so srednji do nizki.
  • Futoško: je srednje pozna sorta, ki pa oblikuje velike glave z zelo tankimi listi in kratkim kocenom. Sorta je bolj primerna za svežo porabo. Pridelki so nizki. Futoško zelje je zelo občutljivo na Xanthomonas campestris pv. campestris.
  • Ljubljansko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje zelo slabo polnjene velike glave, zato ni primerna za kisanje naribanih listov. Bolj je primerna za kisanje celih glav ali za svežo uporabo.
  • Varaždinsko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje velike ploščate glave, zbitost glav je dobra do srednje dobra, kar je odvisno od selekcije. Je pa odlična sorta za kisanje naribanih listov in za kisanje celih glav. Ima odlične organoleptične ocene za kisano zelje. Pridelki so srednji.


Opisi lokalnih sort čebule:

  • Belokranjka: je čebula blagega okusa z značilno podolgovato obliko in s srednjimi pridelki, ki se dobro skladišči. Seme pa je težko dostopno.
  • Ivica rdeča: je čebula podolgovate oblike s srednjimi pridelki in se srednje dobro skladišči. Ob deževnem vremenu je na polju slabo obstojna.
  • Ptujska rdeča: je čebula z značilno sploščeno obliko, s srednjimi pridelki. Se zelo dobro skladišči in ima dobre kulinarične lastnosti ter je naša najbolj razširjena lokalna sorta.
  • Tera: je čebula z značilno sploščeno obliko s srednjimi pridelki ter se dobro skladišči.

 


Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova gorica 

p7051754_002

Tehnologija pridelovanja ozimin - pšenica, ječmen

V Sloveniji lahko sejemo seme vseh sort oziminih žit, ki so v EU registrirane in so vpisane na evropsko sortno listo. Na trgu je zato ponujenih veliko število krušnih in krmnih sort pšenice z različnimi lastnostmi, zato je zelo pomembno, da se pred nakupom pozanimate o primernosti sorte za vaš namen pridelovanja in vaše rastne razmere. Pri setvi ozimne pšenice za trženje priporočamo setev priporočenih krušnih sort pšenice, katerih zrnje dosega kakovostni razred A, B1 in B2. Zelo pozne sorte niso primerne za lahka suši podvržena tla, prav tako pa sorte in vrste z visoko slamo niso primerne za vetrovne lege. Na težjih kislih tleh je za krmo bolje sejati tritikalo kot ječmen. Za Primorsko so najbolj primerne srednje zgodnje sorte, ki napolnijo zrnje pred običajnimi sušnimi razmerami koncem junija. Kjer dela škodo divjad je bolje sejati resnice.

Tla in kolobar

Ozimni pšenici ustrezajo globlja dobro založena tla. Najbolje uspeva na srednje težkih peščeno glinastih tleh. Na kislih težjih manj rodovitnih tleh je primerneje sejati rž ali tritikalo. V Vipavski dolini setev rži in pire na burji izpostavljenih legah  odsvetujemo zaradi nevarnosti poleganja. Na lažjih peščenih tleh v Vipavski dolini, na Krasu in v Slovenski Istri odsvetujemo tudi setev poznih sort pšenice, tritikale in rži zaradi presuhega  vremena v času polnjenja zrnja. V suši zrnje prisilno dozori in je slabo napoljnjeno.   Najbolje kolobarimo, če ozimine sejemo na isto njivo vsako tretje leto za krompirjem, deteljami in travnimi mešanicami. Slabši predposevek je koruza za silažo, ki ponavadi zapusti njivo prepozno. Setev ozimnih žit nepretrgoma na isto njivo ima za posledico bistveno zmanjšanje pridelka zaradi utrujenosti tal in bolezni osnove stebla (črna noga, fusarioze, lomljivost bilk). Ozimno žito je lahko tudi eden od kolobarnih členov pri omejeni pridelavi koruze na območjih koruznega hrošča.   

Priprava tal in osnovno gnojenje

Srednje globoko oranje (25 cm) opravimo čimprej po spravilu predposevka, da se zemlja do setve sesede. Če zaoravamo koruznico (priporočeno je mulčenje) ali druge rastlinske ostanke je potrebno pred oranjem politi 15 - 20 m3 gnojevke ali 100 kg/ha KAN – a zato, da se rastlinski ostanki hitreje razgradijo. Če tega ne storimo po vzniku žito močno porumeni. Po oranju je potrebno  brazde grobo poravnati, da se ne zasušijo. Tik pred setvijo potrosimo po brazdah mineralno gnojilo. 

Pri minimalni obdelavi tal za ozimine ne priporočamo, da je predposevek koruza, zaradi večje verjetnosti pojava fusarioz na klasu žit. Če je predposevek koruza, je obvezno mulčenje koruznice, čimboljša zadelava rastlinskih ostankov in pazljivost pri varstvu pred boleznimi.   Predsetveno gnojenje ozimin prilagodimo vsebnosti hranil v tleh (analiza tal) in pričakovanemu pridelku. Upoštevamo gnojilni načrt.

Na srednje založenih tleh za dober pridelek ozimina potrebuje na hektar jeseni okrog 80 kg fosforja in 120 kg kalija ter 30 kg čistega dušika; v celotni rastni dobi pa 140 – 160 čistega dušika. Žita potrebujejo za dober pridelek tudi žveplo, ki ga dodajamo že jeseni ali pa spomladi. Jeseni potrebe zadostimo z gnojili z majhno vsebnostjo dušika npr. s 400 kg/ha gnojila NPK 8:26:26. Spomladi ob takem osnovnem gnojenju lahko gnojimo le z dušikom. Gnojenje s fosforjem in kalijem jeseni je nujno potrebno za dober razvoj korenin in boljšo odpornost rastline na mraz in bolezni.  

Tabela 1: Nekaj primerov gnojenja z NPK gnojili za ozimno pšenico  

NPK  gnojilo

Kg/ha

N (kg/ha)

P2O5 (kg/ha)

K2O5 (kg/ha)

NPK  7 : 20 : 30             

350 –  450     

24 – 31

70 – 90

105 – 135

NPK  8 : 26 : 26         

350 – 450    

28– 36

91 – 117

91 – 117

    NPK   6 : 12 : 24 

500

 30

60

120

Vir : A. Poženel

Gnojilo zabranamo s klinasto brano ali predsetvenikom do globine 5–7 cm. Namen predsetvene obdelave je zadelati mineralno gnojilo, poravnati brazde in v globini 3 do 5 cm napraviti drobnogrudičast sloj, pod njim pa sklenjeno ležišče za seme.

Seme in setev

Za setev uporabimo uradno potrjeno certificirano seme priporočenih sort, to je potrjeno, prečiščeno, zdravo, dobro kalivo seme brez primesi plevelov in druguh nečistoč. Le zdravo certificirano seme vam omogoča natančno setev, hiter in enakomeren vznik, rast in razvoj posevkov, ki veliko bolje kljubujejo spremenljivim vremenskim razmeram preko zime in zgodnje pomladi. Sejemo na globino 3 – 5 cm. Na lažjih suhih tleh sejemo globlje, na vlažnih tleh pa plitveje.  Okvirne priporočene količine za setev so:

  • 180 – 300 kg semena ozimne pšenica na hektar,
  • 150 - 210 kg semena ozimnega ječmena na hektar,
  • 120 - 150 kg semena ozimne rži na hektar in
  • 180 - 220 kg semena tritikale na hektar.
     

Na tržišču se pojavljajo vedno nove sorte in jih je vedno več, zato je pomembno, da količino potrebnega semena izračunamo glede na značilnosti.

Količino semena izračunamo po formuli glede na priporočeno število kalivih zrn na m2, težo 1000 zrn, kaljivost in  čistočo ter glede na pričakovane izgube na polju.  

 

                              število kalivih zrn  / m2   x  absolutna masa v g x100

Potrebno seme =  ---------------------------------------------------------------- x  faktor izgub(1,15)  

v kg/ha                                      % kalivosti  x   % čistoče

 

Vse potrebne podatke za izračun količine semena dobite na deklaraciji o semenu v trgovini ob nakupu semena. Optimalen čas setve je v višjih hribovitih predelih Primorske od 25. septembra do 5. oktobra. Na postojnskem in ilirskobistriškem je še čas do 15. oktobra. V  Vipavski dolini na burji izpostavljenih legah in na Krasu pa od 15. oktobra do 1. novembra. Najkasneje lahko sejejo na Goriškem in v Slovenski Istri od 1. novembra do 15. novembra.   Čas setve je zelo pomemben. Pri prerani setvi pšenice se posevki preveč razvijejo in razrastejo. Taki posevki so manj odporni na zimsko zmrzal in bolezni. Pri prepozni setvi se posevki slabo razvijejo in slabo kljubujejo hujšemu zimskemu mrazu. Posamezne faze razvoja se pri prepozni setvi odvijajo mnogo hitreje kot pri normalni setvi, zaradi česar se ne morejo popolnoma izoblikovati posamezne komponente pridelka kot so število klasov na rastlino, število zrn v klasu in debelina zrnja.    Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju enega do dveh listov, najbolj odporna pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja. Stadij največje odpornosti proti mrazu doseže pšenica sorazmerno kmalu po setvi, zato jo sejemo precej pozno, od vseh vrst ozimnih žit najkasneje. Pozno setev prenese pšenica tudi zato, ker se ne razrašča le jeseni, temveč tudi spomladi.   Na splošno velja, da je treba najprej posejati ječmen, teden dni pozneje rž in tritikalo in teden do dva pozneje še pšenico.

ajda

Pridelovanje medovitih rastlin - ajde, sončnice in facelije

Čebele so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin in prav je, da jih kmetovalci s svojim ravnanjem vedno varujejo tako kot tudi okolje, tla in vode. Smernice dobre prakse pri gnojenju in varstvu rastlin posebej omenjajo tudi varstvo čebel. Kmetovalci tudi s setvijo medovitih rastlin pomagajo pri paši čebel in si hkrati s tem omogočijo večji pridelek bolje oprašenih kultur.

Med medovite poljščine sodijo tudi ajda, sončnice in facelija, katerih setev spodbuja tudi država na kmetijah, ki so vključena v kmetijsko okoljska in podnebna (KOPOP) plačila. Na kmetijah z manj njivami, lahko medovite rastline kmetje in vrtičkarji vključijo v kolobar kot glavni ali pa naknadni dosevek.

 

ajda   Pridelovanje ajde

 

 

 

 

 

 

facelija (002)   Pridelovanje facelije

 

 

 

 

 

 

Sončnicačmrlji (002)   Pridelovanje sončnic

 

 

 

 

 


PRIDELOVANJE MEDOVITIH RASTLIN-ajda sončnice in facelija.pdf

Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Novice

Svetovalna služba Dobrovo

18. februar 2019

Vabilo na predavanja: NOVOSTI NA PODROČJU IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA TRAJNIH NASADOV, POLJŠČIN IN VRTNIN

Vabimo vas na strokovno predavanje iz VARSTVA RASTLIN dne 19.02.2019, ki bo v Kulturnem domu Bukovica

več

kgzng

07. februar 2019

Vabilo na predavanja: AKTUALNI ŠKODLJIVI ORGANIZMI V SADJARSTVU, VINOGRADNIŠTVU IN ZELENJADARSTVU

Temo bosta razložila Matjaž Jančar, univ.dipl.inž.agr., svetovalec specialist za varstvo rastlin in dr. Marko Devetak, svetovalec specialist - prognostik

več

OSNOVNI_LOGO_PRP_brez (002).jpg

04. januar 2019

Obvezna usposabljanja za upravičence ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP RS 2014 - 2020

Upravičence, vključene v ukrep ekološko kmetovanje iz Programa razvoja podeželja 2014 - 2020 (ukrep EK) vabimo na obvezno usposabljanje za potrebe izvajanja ukrepa....

več

OSNOVNI_LOGO_PRP_brez (002).jpg

04. januar 2019

Obvezna usposabljanja za upravičence ukrepa KOPOP iz PRP RS 2014 - 2020

Upravičence, vključene v ukrep kmetijsko – okoljska – podnebna plačila (KOPOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 vabimo na...

več

DSC_4182 (002)

13. december 2018

Lokalne sorte zelenjadnic

Povpraševanje potrošnikov po starih sortah narašča. Na zadnjem izobraževanju, ki je potekalo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo tako pridobili poglobljene...

več

Izobraževanja in dogodki

arhiv dogodkov