Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Ckf1WOCXEAAPNM1.jpg large

Projekti

Sodelujemo v čezmejnih in transnacionalnih programih

Naši strokovnjaki

  • Božič Slava

    višja sodelavka

    t: 05 335 12 35

    m: 031 327 537

    e:

  • Fiorelli Derman Nina

    strokovna sodelavka

    t: 05 335 12 20

    m: 051 331 161

    e:

Projekti

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica že 20 let intenzivno sodeluje v različnih čezmejnih in  transnacionalnih evropskih programih bodisi kot vodilni partner ali projektni partner. Aktivni smo na različnih področjih kot so kmetijstvo v vseh panogah, razvoj podeželja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev, raziskave in inovacije, izobraževanje. Skrbimo za prenos znanja v kmetijsko prakso ob zagotavljanju okolju prijaznega in tržno učinkovitega kmetovanja, poseljenosti prostora in uravnoteženega razvoja podeželja.

Kot javni zavod, ki deluje na območju celotne Primorske, imamo ključno vlogo pri vertikalnem povezovanju državnih organov in lokalnega prebivalstva, pri implementaciji skupne kmetijske politike in aktivnostih za krepitev razvojnega potenciala kmetijstva in podeželja. Smo pomemben člen tudi pri horizontalnem povezovanju različnih sektorjev, od pridelovalcev, okoljevarstvenikov, trgovcev, industrije do akterjev na področju turizma in promocije.

Skozi leta projektnih sodelovanj smo si ustvarili bogate izkušnje, poznanstva in povezave tako v lokalnem kot tudi mednarodnem prostoru. Na podlagi mednarodnih sodelovanj smo okrepili poznavanje in razumevanje čezmejnega prostora, pridobili nova znanja ter sodobna orodja, kar nam omogoča bolj učinkovito izvajanje naših dejavnosti.

Naša vloga v projektih je aktivna, svoje delovne naloge in obveznosti, tako administrativne kot strokovne izvajamo pravočasno, odgovorno in učinkovito. Prizadevamo si, da tudi z evropskimi sredstvi prispevamo k trajnostnemu razvoju in k ohranjanju naše regije, njenih značilnosti, kakovosti, raznolikosti narave in kulture, poseljenosti in kakovosti bivanja.

Projekti po obdobjih

Projekti v obdobju 2014 – 2020

interreg_slo_ita

GREVISLIN - Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah

strateški projekt
Akronim projekta: GREVISLIN
Naslov projekta: Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah
Program: Program sodelovanja INTERREG V-A Italija-Slovenija 2014-2020
Vodilni partner: RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica
Trajanje projekta: november 2018 - november 2021
Skupna vrednost projekta: 2.940.032,53 €
Vir financiranja: ESRR (85%), lastni delež (15%)

Partnerji pri projektu:

  • RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica
  • Občina Ajdovšina
  • Mestna občina Nova Gorica
  • Inštitut za vode Republike Slovenije
  • Agencija Republike Slovenije za okolje
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova
  • Gorica
  • Občina Postojna
  • Autorità di bacino distrettuale delle Alpi orientali
  • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia
  • Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente del Friuli Venezia Giulia
  • Consorzio di Bonifica Pianura Isontina
  • Comune di Staranzano - Organo Gestore Riserva Naturale Foce Isonzo
  • Regione del Veneto
  • Agenzia Veneta per l'Innovazione nel Settore Primario - Veneto Agricoltura

 

Pomen projekta:

V strateškem projektu GREVISLIN sodelujejo vsi ključni strateški partnerji z namenom ohranjanja, izboljšanja in obnove narave in njenih procesov, da bi se preko tega zagotovile raznovrstne ekosistemske storitve za družbo. Za dosego tega je zelo pomemben proces dolgoročnega načrtovanja zelene infrastrukture, ki ga projekt tudi vključuje. Partnerstvo obsega nacionalno (nacionalne institucije za varstvo okolja), regionalno (regije) in lokalno raven (občine) na obeh straneh meje. Veliko strokovno podporo v procesu razvoja projekta je nudilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor (SI), ki je pridruženi partner projekta. Nujnost čezmejnega sodelovanja je predvsem v iskanju rešitev načrtovanja in vzpostavitve zelene infrastrukture na mednarodnem povodju Soče, ki povezuje čezmejno upravičeno območje Slovenije in Italije, ki zagotavlja številne čezmejne koristi in povezuje ekosisteme, ki lahko nato zagotavljajo svoje storitve. Koristniki čezmejnega območja bodo javne institucije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, strokovne institucije na področju varstva okolja in kmetijstva, nevladne organizacije na področju varstva okolja, kmetje, učenci, dijaki, študenti in učitelji, prebivalstvo (aktivnosti osveščanja).
Projekt GREVISLIN bo prvič v zgodovini projektnega sodelovanja vzpostavil medsektorske povezave med ključnimi razvojnimi institucijami na čezmejni, državni, regionalni in lokalni ravni. Projekt ima velik potencial prenosa izkušenj na druga območja Severnega Jadrana.

Projekt GREVISLIN rešuje skupne teritorialne izzive na področju dolgoročnega čezmejnega strateškega načrtovanja razvoja in varstva zelene infrastrukture, dolgoročnega spremljanja stanja voda in biotske raznovrstnosti habitatov (s poudarkom na območjih povodja Soče in spodnjega dela reke Livenza, porečja Vipave), izvajanja pilotnih aktivnosti in naložb vzpostavitve zelenih infrastruktur na območju NATURA 2000 ter povečevanja ozaveščenosti ciljnih skupin o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami, varovanih območij ter gozdnih in kmetijskih površin. Zelena infrastruktura zagotavlja okoljske, gospodarske in družbene koristi za družbo in okolje, zato jo je potrebno skrbno načrtovati, vzpostaviti in spremljati. Projekt GREVISLIN bo povezal čezmejno območje, zato so skupni teritorialni izzivi v reševanju institucionalnih dejavnikov: dveh držav, potreb lokalne ravni, različnih sistemov načrtovanja, različnih okoljskih praks in sistemov za nadzor stanja okolja. Namen je razviti trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture. Slednje je podlaga za skupno ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj: ohranjenost okolja, nove možnosti trajnostne rabe prostora za prebivalce in obiskovalce, doseganje globalnih, transnacionalnih, nacionalnih ciljev na področju okoljskega razvoja in novih zelenih zaposlitev. Prispevek projekta k ciljem strategije programa bo v okrepitvi celostnega čezmejnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj čezmejnega območja. Vrednotenje in promocija naravnih vrednot pomenijo večjo privlačnost območja, tudi z vidika potencialnega turističnega razvoja. Velik poudarek bo na okoljski trajnosti, ohranjanju čezmejne biotske raznovrstnosti in zaščite habitatov.

Vsebina projekta GREVISLIN je skrbno premišljena in na čezmejni ravni zagotavlja optimalno izboljšanje dosežkov pri upravljanju zavarovanih območij, vzpostavitvi zelene infrastrukture in uporabi ekosistemskih storitev, sočasno pa prispeva k varstvu okolja in trajnostnmu razvoju v obravnavanem območju. Nove rešitve, ki jih projekt ponuja, so priprava čezmejnega dolgoročnega načrta zelene infrastrukture ob porečjih Soče, Vipave, Livenze ter drugih porečjih, izvajanje sistema ekološkega in naravnega spremljanja čezmejnih porečij Soče, Vipave, Livenze in drugih porečij, izvedba okoljskih pilotnih aktivnosti na območjih NATURA 2000 v okviru čezmejnih porečij ter pilotna izvedba naložb v zeleno infrastrukturo v čezmejnih porečjih Soče, Vipave, Livenze in drugih porečjih.

Glavni splošni cilj projekta:

Glavni splošni cilj projekta GREVISLIN je razvijati trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture, krepiti ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj. Cilj uresničuje programski specifični cilj z vidika krepitve celostnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj (dolgoročno načrtovanje zelene infrastrukture, spremljanje voda in pilotni ukrepi).

 

Interreg slo ita

 

life_program

LIFE-IP NATURA.SI - Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji

Akronim projekta: LIFE-IP NATURA.SI
Naslov projekta: LIFE integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji
Program: LIFE
Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor
Trajanje projekta: oktober 2018 - december 2026 (8 let in 3 mesece)
Skupna vrednost projekta: 17.000.000 €
Vir financiranja: ESRR (60%), prispevek državnih organov (30 %), lastni delež (10%)

Partnerji:

  • Ministrstvo za okolje in prostor – vodilni partner
  • Zavod RS za varstvo narave
  • Agencija Republike Slovenije za okolje
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Zavod za ribištvo Slovenije
  • Zavod za gozdove Slovenije
  • Gozdarski inštitut Slovenije 
  • Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

 

Cilji projekta:

  • okrepljena implementacija PUN 2000
  • izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih Natura vrst in HT
  • vzpostaviti dolgoročno k rezultatom usmerjeno upravljanje z Naturo
  • dobro sodelovanje in redno komuniciranje med oblikovalci politik in inštitucijami odgovornimi za implementacijo ukrepov PUN 2000 vključno z dobro razvito svetovalno službo
  • okrepljeno sodelovanje z lastniki zemljišč, raziskovalnimi ustanovami, strokovnjaki, prostovoljci, NVO (iz deležnikov v partnerje)

 

Specifični cilji: 

  • izboljšano STANJE OHRANJENOSTI izbranih Natura 2000 vrst in HT z implementacijo izbranih ukrepov iz PUN 2000
  • okrepljeno UPRAVLJANJE NATURE 2000 in okrepljeno izvajanje ukrepov iz PUN 2000 s KREPITVIJO ZMOGLJIVOSTI ključnih akterjev
  • povečanje ZNANJA o izbranih vrstah in HT, ter Natura območjih preko okrepljenega in bolj učinkovitega monitoringa z vzpostavitvijo dolgoročno vzdržne SHEME NACIONALNEGA MONITORINGA
  • razvoj in izboljšanje PODATKOVNIH ZBIRK in tehnično in strokovno okrepljena zmogljivost odgovornih inštitucij
  • povečanje OZAVEŠČENOSTI o pomembnosti ter potencialu vrst, habitatov in območij Natura 2000
za_kras_logo

ZA KRAS - Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 »Kras«

Akronim projekta: Za Kras
Naslov projekta: Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 »Kras«
Program: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020
Vodilni partner: JZ Park Škocjanske jame
Trajanje projekta: september 2017 – avgust 2021
Skupna vrednost projekta: 3.189.527,95 €
Vir financiranja: ESRR (80%), MOP (20%)
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Partnerji pri projektu:

Občina Divača,
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS),
Elektro Primorska,
Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN),
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS-Zavod GO)

Cilji projekta:

Namen projekta je prispevati k izboljšanju stanja štirih Natura 2000 kvalifikacijskih habitatnih tipov in 28 kvalifikacijskih vrst znotraj Natura 2000. Projekt se bo izvajal na celotnem območju Nature 2000 Kras. Glavni cilji projekta so izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst in HT z vzpostavitvijo mirnih con in območij strožjega varstva na območjih kraških ostenij, izboljšanje stanja ohranjenosti velike uharice z vzpostavitvijo individualnega varstva gnezdišč in izolacijo srednjenapetostnih daljnovodov, izboljšanje stanja ohranjenosti vrst hribskega urha in velikega pupka z ureditvijo podcestnih koridorjev za njihov varen prehod ter z obnovo in vzdrževanjem kalov, izboljšanje stanja ohranjenosti drobnovratnika z ukrepi zaščite pred pronicanjem odpadnih komunalnih vod ter s čiščenjem in zapiranjem podzemnih jam, izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst in HT z vzpodbujanjem primerne rabe kraških travišč ter z različnimi aktivnostmi zagotoviti sodobno zasnovano interpretacijo ter izobraževati in ozaveščati širšo javnost o pomenu ohranjanja izbranih vrst in HT na območju Nature 2000 Kras.


Aktivnosti:

  • odkup zemljišč z namenom vzpostavitve mirnih con 
  • vzpostavitev dolgoročnega monitoringa netopirjev
  • izolacija izbranih srednjenapetostnih daljnovodov 
  • vzpostavitev individualnega nadzora gnezdišč velike uharice
  • telemetrija velike uharice
  • obnova in vzdrževanje kalov
  • ureditev podcestnih koridorjev
  • izgradnja kanalizacijskega sistema in priključitev na čistilno napravo
  • vzpostavitev pogodbenega varstva z izbranimi kmeti (na 180 ha površin)
  • izdelava izobraževalnega filma
  • posodobitev biološke zbirke 
  • izobraževalne in promocijske aktivnosti


Glavni rezultati:

  • odkup zemljišč za mirne cone
  • obnova dveh kalov
  • vzpostavitev pogodb o varstvu in skrbništvu na 180 ha zemljišč
  • postavitev ograj za dvoživke
  • nadzorovana gnezdišča velike uharice


Povezave: Za Kras facebook in instragram

 

Logo sklad ESRR Projekt ZA KRAS

clld_logo

AVTOPAS - Avtohtone pasme v Julijskih Alpah

Akronim projekta: AVTOPAS
Naslov projekta: Avtohtone pasme v Julijskih Alpah
Program: PRP, Podukrep M 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) / LEADER
Vodilni partner: Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Trajanje projekta: 1.11. 2018 – 30.11.2019
Skupna vrednost projekta: 20.269,80 €
Vir financiranja: EKSRP (85%), lastni delež (15%)
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-22/2018/3 dne 30.10.2018.

Projektni partnerji:

Turistično društvo Soča Trenta

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja

Koren Srečko

Vsebina operacije:

LAS Dolina Soče predstavlja izvorno območje za tri slovenske avtohtone pasme domačih živali, in sicer bovška ovca, drežniška koza in cikasto govedo. Vse tri pasme imajo prvo oziroma drugo stopnjo ogroženosti. Zaradi majhnega števila plemenskih živali v reji, prihaja do ogroženosti ohranitve teh pasem (nizka ekonomičnost reje, zmanjševanje genetske pestrosti, prevladovanje ozko specializiranih pasem z veliko prirejo…).

Avtohtone pasme domačih živali pomenijo veliko zakladnico genov, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji in potrebno jih je obravnavati kot javno dobro. Predstavljajo slovensko kulturno in obenem naravno dediščino.

Na lokalno območje prilagojene pasme domačih živali so najbolj primerne za uravnoteženo ohranjanje kulturne krajine še posebej habitate visokogorskih travišč planinskih pašnikov, ki predstavljajo tudi  kvalifikacijski habitatni tip območij Natura 2000.

Z razvojnimi usmeritvami definiranimi v zakonu o Triglavskem narodnem parku (TNP) se v narodnem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka, ki se uresničujejo tudi z rejo avtohtonih pasem domačih živali (ZTNP-1).

Pomembni upravljavski nalogi na območju TNP sta ohranjanje in razvijanje planinskega pašništva kot oblike tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč in vzdrževanje za narodni park značilne krajine ter spodbujanje kmetov k vključevanju v ukrepe KOP-OP kamor spada tudi reja avtohtonih pasem domačih živali.

Nacionalni dolgoročni program Varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji 2017–2023 izpostavlja ohranjanje in trajnostno rabo živalskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo s poudarkom na slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so namenjene kmetovanju v tradicionalnem okolju oziroma v okviru tradicionalnih praks prireje. Prav tako je izpostavljen cilj izboljšano in okrepljeno podporno okolje za dejavnosti prireje in trženja izdelkov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki imajo prvo ali drugo stopnjo ogroženosti.

Glavni namen operacije:

Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali ter kulturne krajine visokogorskih travišč na planinskih pašnikih.

 

Aktivnosti operacije:

Delo na projektnih aktivnostih operacije

  • Vodenje, koordinacija in administracija operacije

Izvedba poskusa spremljanja živali na pašniku

  • Vzpostavitev sistema telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši
  • Pomoč pri terenskem delu na visokogorskih pašnikih

Izdelava celostne grafične podobe (CGP)

  • Izdelava logotipa, embalaže in spletne strani
  • Priprava izhodišč in koordinacija aktivnosti za izdelavo logotipa, embalaže in spletne strani

Trentarski semenj-prireditev

  • Organizacija in izvedba prireditve Trentarski semenj

Raziskovalno delo Univerze v Ljubljani, Biotehnična fakulteta

  • Raziskovalno in terensko delo z namenom ohranjanja genetske pestrosti pri drežniški kozi (test očetovstva z mikrosateliti ...)
  • Izvedba izobraževanja za rejce
  • Raziskovalno in terensko delo z namenom zmanjševanja križanja v sorodu pri drežniški kozi (izračuni sorodstva in izbor plemenskih živali, izvedba preizkušnje manj sorodnih plemenjakov,…..)


Cilji in rezultati operacije so:

  • Izvesti poskus telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši;
  • Izvesti postopke za zmanjšanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji avtohtone pasme drežniška koza (test očetovstva z mikrosateliti);
  • Organizirati in izvesti javno prireditev z namenom promocije avtohtonih pasem domačih živali;
  • Izvesti izobraževanje za rejce;
  • Izdelati celostno grafično podobo za potrebe promocije in trženja izdelkov iz mesa drobnice.

 

Koristi za območje

Območje Julijskih Alp je izvorno območje treh slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so najbolj primerne za ohranjanje kulturne krajine in planinskih pašnikov na tem območju. Glavna korist za območje bodo izboljšani pogoji za gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih in rejo avtohtonih pasem ter njihovo ohranjanje (izobraževanje za rejce, izdelava CGP, promocija in trženje izdelkov, povečanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji drežniške koze, pridobljena izhodišča za nadaljnje raziskave in ukrepe glede spremljanja živali na prosti paši …).


Spletna stran Evropske komisije, namenjena EKSRP.

Spletna stran Programa razvoja podeželja.

Informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki jih izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020

CLLD logo

clld_logo

REVITUM - Revitalizacija prostora in uma

Akronim projekta: REVITUM
Naslov projekta: Revitalizacija prostora in uma
Program: PRP, Podukrep M 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) / LEADER
Nosilec operacije: LAS Dolina Soče
Trajanje operacije: 1.4.2018–31.12.2019
Skupna vrednost operacije: 190.027,27 €
Vir financiranja: EKSRP (85%), lastni delež (15%)
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-121/2017/4 z dne 29. 3. 2018.

Projektni partnerji:

Občina Kobarid, Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Občina Tolmin, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske, Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja, Mirko Verter, Franc Ličer, Posoški razvojni center

Vsebina operacije:

Gre za pripravo učinkovitega sistema za revitalizacijo kmetijskih površin, odstranjevanje tujerodnih vrst in spodbujanje naseljevanja ljudi v odročne vasi. Izdelana bo karta območja z vrisanimi površinami, ki so z vidika ohranjanja kulturne krajine ključnega pomena in bo osnova za sistematično revitalizacijo. Vsebovala bo tudi popise kmetij iz demografsko ogroženih vasi, kjer ni naslednikov. Pri izdelavi bodo sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti (KS) in javnih strokovnih služb. Izvedene bodo pilotne revitalizacije, študija izvedljivosti nasada oljk, strokovna izobraževanja za širšo javnost in kmetovalce. Namen projekta je, naučiti se obvladovanja okolja na gospodaren način in pri tem upoštevati trajnostna, ekološka načela in zgodovino območja.

 

Aktivnosti operacije:

Izdelava katastra kmetijskih površin po občina Določitev površin, ki jih je potrebno zavarovati pred procesom zaraščanja, po KS območja LAS Popis območji invazivnih rastlin in opuščenih kmetij po KS Določanje kriterijev za najeme kmetijskih površin izdelava brošure s predstavitvijo podatkov o revitalizaciji območja Pilotni del – revitalizacija Raziskava za gojitve na mikro lokaciji na območju Nadiže Na območju občine Bovec: ureditev in ograditev pašnika na območju vasi Soča Na območju občine Kanal ob Soči: ureditev občinskih parcel na območju Kal nad Kanalom in Deskel Na območju občine Kobarid: ureditev in ograditev pašnika na območju Kuka Na območju občine Tolmin: ureditev in ograditev pašnika na območju Gorenje Trebuše Preureditev objekta Drežnica v prostor za predelavo in prodajo mesa Ureditev Večnamenske poti Žaga Konservatorska-restavratorska dela mlekarnice Ravni laz Nakup mini kombajna in pihalnik za žita ter prikolice za prevoz Organizacija in izvedba izobraževanj na območju LAS Oblikovanje in tisk publikacij Katalog izobraževanja E-knjige Tolminsko sirarstvo tisočletna kultura Sournki (brošura in pravljica)


Cilji in rezultati operacije:

  • pilotno revitaliziranje vsaj 5 ha kmetijskih površin, ustvarjanje pogojev za uvajanje poljščin v kolobar,
  • ustvarjanje pogojev za predelavo živil živalskega izvora za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • izobraževanje s področja kmetijskih tehnologij in živilstva,
  • izobraževanja s področja trajnostne rabe kmetijskih zemljišč,
  • ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu preprečevanja zaraščanja.
  • ohranjanje kmetijskih površin, ki so jih naši predniki obdelovali,
  • ustvarjeni pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji predelava mesa,
  • ustvarjeni pogoji za razvoj športno – turističnega razvoja konjeništva na Bovškem,
  • povezovanje kmetijstva, turizma z pripravo dokumentacije za obnovo vaške mlekarnice za turistične namene,
  • uvedba nove dobavne verige (Suhomesni izdelki iz mesa drobnice), trajnostni razvoj območja z urejeno krajino, ekološko usmerjenim in turizmu prijaznim kmetijstvom.


Koristi za območje

Z opisom stanja kmetijskih površin na območju Doline Soče bomo spodbudili kmete k revitalizaciji in lastnike zemljišč, da se bodo lažje odločili za oddajo zemljišč v najem. Povezali bomo kmete v verigo predelovalcev mesa, kar je ključnega pomena ko govorimo o pridobivanju količin lokalno pridelane in predelane hrane. Revitalizirana območja bodo služila kot primeri dobre prakse (tako pašniki kot žita na njivah).

 

Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:

Spletna stran Evropske komisije, namenjene EKSRP: tukaj

Spletna stran Programa razvoja podeželja:tukaj 

Informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki jih izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020

 

CLLD logo

Novice

Priporočila za ohranjanje biotske pestrosti in zmanjšanje onesnaževanja pri pridelavi oljk

10. oktober 2018

Naše publikacije od sedaj v elektronski obliki dostopne širši javnosti

Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja naših strank in poslovnih partnerjev po publikacijah, ki so bile izdane v okviru projekta ZOOB – »Zmanjšanje onesnaževanja...

več

DSC_0213

02. oktober 2018

Projekt LANATURA med uspešno zaključenimi projekti

Projekt LANATURA, ki smo ga vodili v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slo – Ita 2007 – 2013, je bil kot primer dobre prakse vključen v e – zbirko 56 uspešno...

več