Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Mojca Mavrič Štrukelj

    svetovalka specialistka za vinogradništvo

    t: 05 335 12 10

    m: 051 663 005

    e:

  • Majda Brdnik

    svetovalka specialistka za vinogradništvo

    t: 05 731 28 56

    m: 031 323 191

    e:

  • dr. Tjaša Jug

    vodja Agroživilskega laboratorija, vodja kakovosti

    t: 05 335 12 24

    m: 031 719 237

    e:

  • Mirjana Košuta

    odgovorna analitičarka - enologinja

    t: 05 335 12 25

    e:

  • Tanja Škvarč

    odgovorna analitičarka - živila

    t: 05 335 12 26

    e:

  • Andreja Škvarč

    vodja Selekcijsko trsničarskega središča

    t: 05 368 72 27

    m: 031 576 745

    e:

  • mag. Anka Rojc Polanec

    odgovorna analitičarka - pedologinja, izvoz vina

    t: 05 335 12 27

    e:

Vinogradništvo

Vinorodna dežela Primorska s pogledom na Triglav in z dotikom Jadranskega morja obsega več kot 40 % slovenskih vinogradov v štirih vinorodnih okoliših: Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra. Vinogradniki na osnovi več kot dvatisočletne tradicije gojenja vinske trte, izjemne geografske lege, rodovitnih tal in prepleta mediteranskega, predalpskega in celinskega podnebja pridelujejo vina visoke kakovosti, ki segajo v sam svetovni vrh in navdušujejo zveste in nove potrošnike.

»Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode.«

Matija Vertovec, Vinoreja za Slovence 1844

Novice

013 (002)

08. junij 2018

Po Krasu in Slovenski Istri smo prikazali dobre prakse v vinogradu

Ta teden smo po Krasu in Slovenski Istri izvedli prikaz dobrih praks v vinogradu. Udeležencem smo predstavili posamezne primere dobrega varstva vinske trte, rezi, obdelave...

več

P1030542

09. maj 2018

OBNOVITVENI tečaj FFS - za izvajalce ukrepov

OBNOVITVENO usposabljanje za izvajalce ukrepov
11. junij 2018, Bilje, dvorana Sadjarskega centra

več

Udeleženci delavnic Interaktivnega strateškega managementa - ISM so z zanimanjem sledili predstavitvam posameznih kmetij.

13. april 2018

Uspešno zaključili niz delavnic Interaktivni strateški management

Strateški pristop k načrtovanju na kmetijah zahteva veliko znanja z različnih področij, dobro analitično osnovo, poznavanje možnosti in primerna orodja. V torek, 10....

več

IMG_0144

09. april 2018

Prestrukturiranje vinogradov - novi obrazci

Pridelovalci, ki želijo pridobiti podporo za prestrukturiranje vinogradov, morajo vlogo na ARSKTRP oddati med 1. aprilom in 15. junijem, pred tržnim letom, v katerem se...

več

Zajeta slika

05. april 2018

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo

Vas zanima ekološko kmetijstvo ali ste se v ekološko kmetovanje že usmerili? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Tehnološka navodila za ekološko...

več

Strokovna vsebina

Sorte vinske trte na Primorskem

Refošk in teran na prvem mestu in za njima rebula, merlot in malvazija so tiste sorte in vina, ki določajo in označujejo primorsko vinogradništvo.

Zanimivo je, da se je na Primorskem ohranilo največ lokalnih, domačih, avtohtonih  sort.  Med njimi sta na prvem mestu pinela in zelen, ki sicer na celem Primorskem predstavljata majhen, zanemarljiv delež, v Vipavski dolini pa vendarle imata skupaj več kot 4 % delež in zaenkrat ni bojazni, da bi sorti izginili. Veliko manjši delež v pridelavi zavzemajo sorte Vitovska grganja, Klarnica, Poljšakica, Briška glera in Pergolin, Maločrn in Cipro, ki smo jih pred leti po zaslugi zagnanih strokovnjakov in posameznih vinogradnikov ohranili in poskrbeli za njihovo razmnoževanje, da je danes možno dobiti trsne cepljenke in vina naštetih sort.

več

tokaj

Zeleni sauvignon

Sinonimi: furlanski tokaj, Tocai friulano, Sauvignonasse, Sauvignon vert
Je tradicionalna bela, primorska sorta, ki smo jo do letošnjega leta poznali le kot furlanski tokaj. Razširjena je v okolišu Goriška Brda in v Vipavski dolini. V skladu z določili predpisov Evropske unije ne smemo več uporabljati naziv sorte tokaj, saj je ta naziv rezerviran izključno za vino pridelano na Madžarskem. V Sloveniji smo izbrali novo ime za staro sorto in sicer zeleni sauvignon. Sorta je bujne rasti in dozoreva pred rebulo.

Iz zgodovine: Različni viri navajajo da se je davnega leta 1632 baronica Aurora Formentini iz Gorice poročila z madžarskim baronom Adamom Batthayanijem in med drugim za doto prinesla na Madžarsko tudi 300 trsov sorte tokaj. Po neki legendi naj bi ime sorti dali prav slovenski kmetje, ki so obdelovali vinograde družine Formentini in ko so jih lastniki povprašali, od kje so dobili trse, ki rastejo v vinogradu, so odgovarjali »TUKAJ«, kar naj bi seveda pomenilo, da so od tu. Od tod naj bi prišlo poimenovanje sorte, saj naj bi iz »tukaj« nastalo ima sorte tokaj. Italijani so se oskrbeli še z zgodovinskimi in drugimi viri, ki utrjujejo njihovo tezo, da je tokaj italijanska sorta, ki se ji ne nameravajo odpovedati, prav tako pa tudi ne njenemu imenu.

Vino:  Vonj zelenega sauvignona spominja na mandeljne, melone, grenivke, jagode in poljske cvetice. Cvetica je srednje intenzivna in vino je slamnato rumene barve z zelenkastimi odtenki. Okus je poln, ekstrakten, topel, nižje kislosti in prijetne harmonije. Grozdje predelamo v mirno, sveže, aromatično vino. Vino lahko uporabljamo tudi kot osnovo za pridelavo zvrsti.

photo-not-available

Pinela

Pinela je bela sorta vinske trte, ki jo gojimo le v Vipavski dolini. Najbolje uspeva na soncu izpostavljenih, južnih in zahodnih legah, na sorazmerno visokih in srednje visokih gričih Vipavske doline, na nadmorski višini nad 150 m, še bolje nad 200 m nadmorske višine. Poleg rebule še najbolje prenaša sušna, pusta tla. Pinela prijateljuje z burjo in je zato razširjena v delu Vipavske doline, kjer burja najbolj pokaže svojo moč. Zori srednje pozno.

Iz zgodovine: Po Dalmassu so sorto pinela gojili v Furlaniji že v 14. stoletju. Proti koncu 19. stoletja jo omenja Carpo kot vinsko sorto, ki jo v večjem obsegu gojijo v okolici Padove. Leta 1932 je bila opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. Pinelo je opisal že pred tem Vertovec, ki jo imenuje »Pinjela« in navaja, da je razširjena po vseh vipavskih vinogradih. Poznana sta bila dva tipa pinele – pinela z rumenkastim lesom, bolj žlahtna in pinela z rdečkastim lesom, belimi očesi, ki se rada osiplje. Pred tridesetimi leti je bila tretja najbolj razširjena bela sorta na Vipavskem, danes je zasajena le še na petdesetih hektarjih.

Vino: Pinela ima svojevrsten, eleganten in nežen vonj s cvetličnim in sadnim značajem. Vino je rumenkaste barve z zelenkastimi odtenki. Njen vonj in okus sta svojevrstna. Okus je poln, prijeten in harmoničen. K svežini vina pripomore bogatejša kislina, k pitnosti pa rahlo nižji alkohol, ki učinkuje prijetno in toplo. Grozdje lahko predelamo v sveže, mlado vino ali ga mešamo z ostalimi sortami v zvrsti. Z podaljševanjem časa zorenja na trti, se sladkorna stopnja zvišuje, kisline ustrezno padejo in ob ustrezni tehnologiji pridelamo ekstraktno bogato, polno in harmonično vino, ki ga lahko uvrščamo v sam vrh kakovostnih vin.

zelen_g4_jpg

Zelen

Zelen je bela sorta vinske trte, razširjena le v Vipavski dolini. Največ ga je zasajenega v okolici vasi Slap, Lože in Planina. Sorta nima nič skupnega z italijanskimi sortami verduzzo, verdiso in verdiccio. Zelen uspeva na sončnih, toplih, južnih in zahodnih srednje visokih legah. Ustrezajo mu nekoliko manj sušna in bolj bogata tla, z večjim deležem gline in z več humusa. Slabše prenaša burjo in pozno zori.

Iz zgodovine: Matija Verotvec je prvi opisal zelen in zanj pravi, da ima posebno žlahtni duh in navaja dva tipa  zelena - z jajčastimi in z okroglimi jagodami. Domačini - Vipavci so vino zelen včasih imenovali dišava, ker je napolnil prostor s posebnim vonjem, kjer so ga pili.
Odkup grozdja v Vinarski zadrugi v Vipavi je leta 1908 že potekal po sortah in po terminskem razporedu in zelen je bil najboljše plačana sorta.

Sladkorni cenik:

RAZRED SORTA SLAD. STOPNJA CENA
I. razred Zelen 18% 16 vinarjev/kg
II. razred Silvanec, Burgunder 17 - 18% 15 vinarjev/kg
III. razred Rizling 16 - 17% 14 vinarjev/kg
IV. razred Karmint 15 - 16% 13 vinarjev/kg
V. razred ostale, mešano   12 vinarjev/kg

V časopisu Kmetovalec je bil leta 1909 objavljen članek s pomenljivim naslovom »Vipavci, cepite zelen !«, v katerem navajajo trditve kranjskega vinskega nadzornika Skalickya, da je v Pragi zelen zelo iskano vino.

Vino: Zelen je polaromatična sorta, ki nežno diši, izraženi so prepoznavni sadni toni jabolk in hrušk. Vonj je bogat, sorten in izjemno prijeten. Aroma je kompleksna in jo težko primerjamo s kakšnimi koli drugimi aromatičnimi profili. Vino je slamnato rumene barve s poudarjenimi zelenkastimi odtenki. Okus je bogat na ekstraktu, krepak, rahlo aromatičen, poln, primerno svež in harmoničen. Sladko-kisle zaznave, ki se dolgo časa sproščajo v ustih so v ravnotežju in nakazujejo na polnost vina. Grozdje zelena lahko predelamo v sveže, mlado vino ali ga kontrolirano maceriramo. Tako pridelamo vrhunsko suho vino ali  vino z rahlo zaznavnim ostankom nepovretega sladkorja – polsuho vino, ki se lepo druži z nekoliko višjo kislino. Zadnja leta je na trgu tudi kot peneče vino.

malvazija

Malvazija

Je bela pol aromatična sorta vinske trte, ki je razširjena v deželah ob Sredozemskem morju.

V vinorodni deželi Primorski je najbolj razširjena v Slovenski Istri, veliko jo je tudi v Vipavski dolini, na Krasu in nekoliko manj v Goriških Brdih. Malvazija s svojo bujnostjo in svetlo zelenim, velikim listjem in ovalnimi, podolgovatimi grozdi že na daleč opozarja nase. Njena rast in bujnost nam kažeta, da z lahkoto izkoristi vso obilico sonca in toplote, ki sta ji na Primorskem na voljo in ju preoblikuje in uskladišči v grozdju, listju in dolgem, močnem lesu. Zori srednje pozno in nas ob trgatvi v vinogradih pozdravlja s svetlečimi grozdi in hrustljavimi, zlato rumenimi jagodami in obljublja harmonično vino prijetnega vonja in okusa.

Iz zgodovine: Matija Vertovec je malvazijo uvrstil med bele, bolj žlahtne sorte in zanjo piše, da so grozdi malvazije »kar najlepši podobe, 6-12 palcev dolgi, hrustljavih zlato rumenih jagod«. Opisal je sedem različnih tipov Malvazije – »1-debela rodovitna, 2-debela oprhljivka, 3-malvazija s srednje debelimi jagodami – najbolj čislana,4- z drobnimi jagodami - dobra, 5- z drobnimi jagodami, ki zaroda ne pokaže, 6- z drobnimi jagodami, ki  pri nas ne dozori in 7-malvazija s podolgovatimi grozdi.« 

Malvazija se je na Primorskem zelo razširila po prvi, še močneje pa po drugi svetovni vojni. V tem času so jo vinogradniki zelo cenili, saj je zagotavljala stalne in kakovostne pridelke. Vinogradniki iz Šempasa na Vipavskem se spomnijo, da so jo njihovi »nonoti« imenovali »zabela za vino«, ker je bilo njeno grozdje vedno zelo sladko in dobro.  Na Krasu – v okolici Gorjanskega ji še vedno rečejo »sladkominka« in s tem potrjujejo njen sloves dobre, sladke sorte. 
Vino: Vonj malvazije spominja na cvetočo akacijo ali sveže seno, ki se prepleta z vonji marelice, breskve, tropskega sadja ter mandeljnov. Vino je zlato rumene barve, pri mladem vinu lahko zasledimo tudi nežno zelene odtenke. 

Malvazija je pol aromatična sorta. Njen okus preseneti s svežino in polnostjo in z značilno, prijetno, nižjo kislino, ki se ob koncu prepleta z rahlo grenkim okusom po mandljih. Grozdje predelamo v svežo, mirno, sortno malvazijo. Lahko ga tako kot rebulo kratkotrajno maceriramo in zorimo v lesenih sodih. Zelo primerna je za pridelavo zvrsti, vina poznih trgatev in posebnih vin ter  kot osnova za peneče vino. Na Vipavskem jo uporabljajo v zvrsti Pikolit, posebnem vinu pridelanem iz sušenega grozdja. 

merlot2

Merlot

Je rdeča sorta vinske trte, razširjena v Goriških Brdih, Vipavski dolini, Slovenski Istri in na Krasu.

 Zori srednje pozno. Vinogradniki so merlot množično sadili v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja in od takrat je ostal priljubljena sorta, ki ne razočara niti vinogradnika, ne vinarja. Najprej so merlot sadili na Vipavskem in v Zaloščah so se vaščani norčevali iz »Milkota Ivančevga«, češ, da bo moral vino – merlot piti s »podbradnikom« kot se po domače rekli slinčku. Do takrat so na Vipavskem namreč pridelovali in pili le bela vina.

Vino: Cvetica spominja na vonj pokošene trave, sveže gozdne sadeže,  murvo in slive. Procesi staranja cvetico oplemenitijo z značilnimi vonjavami suhih sliv, marmelade, dozorelih gozdnih sadežih. Vino je češnjeve do karminasto  rdeče barve. Okus vina je bogat, skladen in saden. Mehkobo merlota pripisujemo izgubi agresivnih taninov. Spremeni se predvsem retronazalna prepoznavnost vina. Sorta merlot omogoča širok spekter predelave. Vinarji pridelujejo odlične rose–je in mlada vina. Merlot še posebej navdušuje če maceriramo drozgo in po fermantaciji vino zori v velikih lesenih ali manjših barrique sodih. 

 

Izobraževanja in dogodki

arhiv dogodkov

5.300

vinogradniških gospodarstev

31

vinskih sort trenutno v trsnem izboru vinorodne dežele Primorska

6.483 ha

vinogradov v vinorodni deželi Primorska

70%

vseh slovenskih ekoloških vinogradov