Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Poženel Anka

    svetovalka specialistka za poljedelstvo

    t: 05 367 10 72

    m: 031 667 761

    e:

  • Bolčič Jana

    svetovalka specialistka za zelenjadarstvo

    t: 05 631 04 79

    m: 031 323 189

    e:

Poljedelstvo in zelenjadarstvo

Strokovni nasveti

dsc_4182_002

Lokalne sorte zelenjadnic

Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

Na izobraževanju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 30.11.2018, smo na temo Novosti v zelenjadarstvu dobili bolj poglobljene informacije o lokalnih sortah, ki sta jih podali dr. Kristina Ugrinović in Mojca Škof iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene  v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

Povpraševanje potrošnikov po starih sortah raste. Po semenu in sadilnem materialu starih sort povprašujejo predvsem samooskrbni pridelovalci, veliko povpraševanja je tudi pri tržnih pridelovalcih. Tudi vpis ohranjevalnih in vrtičkarskih sort zelenjadnic se je v Sloveniji močno povečal.


Nabor lokalnih sort

Čebula: Belokranjka, Ivica rdeča, Ptujska rdeča, Tera. Česen: Ptujski jesenski, Pujski spomladanski, Štrigon, Anka jesenski, Haloški in Primorski. Por: Domači dolgi

Kumare: Dolga zelena, Biljenka. Paprika: Botinska rumena, Sivrija, Šorokšari. Paradižnik: Dule, Jani pritlikav, Luka, Maribor, Milka, Novosadski jabučar, Stanko, Tomi, Val.

Visok fižol za zrnje: Cipro, Visok pisan češnjevec, Jabelski pisanec, Kifeljček Justi, Klemen, Semenarna 22, Lišček rdeči, Lišček rdeči marmorirani. Visok fižol za stročje: Cipro, Kifeljček Justi, Klemen, Ptujski maslenec, Maslenec rani, Barjanec. Nizek fižol za zrnje: Češnjevec, Prepeličar tomačevski, Ribničan, Zorin, Topolovec. Turški fižol: Breginc.

Korenje: Ljubljansko rumeno. Zelje: Emona, Futoško, Kranjsko okroglo, Ljubljansko, Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3. Motovilec: Ljubljanski, Pomladin in Žličar. Radič: Goriški, Monivip, Solkanski.

Solata: Anna, Belokriška, Bistra, Dalmatinska ledenka, Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Mima, Posavka, Pavlinčica, Šempeterka, Trnovska ledenka, Vegorka, Majska kraljica.

Rezultati naloge Termini pridelovanja lokalnih sort solate, ko je bilo od leta 2015 do leta 2017 narejenih več poskusov z lokalnimi krhkolistnimi sortami solate. Primernost terminov pridelave za posamezne lokalne sorte v odvisnosti od pridelave. Preskušeno je bilo 15 lokalnih sort solate:

  • Za večino sort solate je najprimernejše obdobje pridelave zgodnja pomlad, ker so takrat tudi pridelki najvišji. Nekatere sorte so primerne za pridelavo tudi v jesenskem času.
     
  • Presajanje v marcu v plastenjak (I.in II. dekada); spravilo v III. dekadi aprila in v I. dekadi meseca maja. Masa glave 600 – 750 g. Sorte: Posavka, Dalmatinska ledenka, Bistra in Trnovska ledenka.
     
  • Presajanje solate v II. dekadi marca na prosto. Spravilo v III. dekadi v maju. Sorte: Pavlinčica, Leda, Bistra, Posavka, Dalmatinska ledenka in Trnovska ledenka. Masa glave 500 – 600 g.
     
  • Termin presajanja  na prosto v I. in II. dekadi v mesecu aprilu. Spravilo solate pa je bilo v I. in II. dekadi v mesecu juniju. Sorte: Leda, Bistra, Posavka in Trnovska ledenka. Masa glave je bila 500 – 700 g.
     
  • Termin presajanja na prosto je bil v I. dekadi meseca maja, spravilo solat pa v II. in III. dekadi meseca junija. Sorte. Leda, Posavka in Trnovska ledenk so dosegale maso glave 500 – 800 g
     
  • Jesenski termin presajanja solate na prostem v I. dekadi v mesecu avgustu, spravilo pa je bilo opravljeno v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Leda, Belokriška, Anna. Masa glave je 500 – 800 g.
     
  • Jesenski termin pridelave solate v plastenjaku – presajanje v II. dekadi meseca avgusta, spravilo pa v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Bistra, Belokriška. Masa glave je bila med 400 in 700 g.
     
  • Pozno jesenski termin presajanja solate je bil v plastenjak v I. in II. dekadi meseca septembra, spravilo v II. dekadi meseca decembra in v I. dekadi meseca januarja. Sorte: Posavka, Bistra. Masa glave je bila od 150 do 250 g.
     
  • Zimski termin presajanja solate je bil v dogrevan plastenjak izveden v III. dekadi meseca septembra. Spravilo je bilo v II. dekadi januarja in v I. dekadi februarja. Masa glave je bila 150 do 250 g.

 

Priporočila za posamezne lokalne sorte solate:

  • Leda (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plese, na uhajanje v cvet in na skladiščenje.
     
  • Posavka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v zgodnji pomladi, pozni jeseni in pozimi. Slabo se skladišči, pri višjih temperaturah hitro uide v cvet, na njivi ni obstojna. Je zelo okusna sorta.
     
  • Bistra (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plesen, zgodaj začne uhajati v cvet, občutljiva je na sončni ožig, slabše je obstojna na njivi in tudi slabše se skladišči.
     
  • Trnovska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladi in jeseni. Na solatno plesen je manj občutljiva, srednje je občutljiva na uhajanje v cvet, srednje občutljiva je na skladiščenje. Po okusu pa je zelo dobra.
     
  • Dalmatinska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Občutljiva je na solatno plesen in na zgodnje uhajanje v cvet. Slabša je tudi njena obstojnost na njivi in tudi slabše se skladišči.
     
  • Belokriška (krhkolistna solata) – primerna za sajenje spomladi in jeseni. Zelo je občutljiva na solatno plesen in srednje do zgodnje uhajanje v cvet. Občutljiva je tudi na jesensko pozebo in srednje dobro se skladišči.
     
  • Anna (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Srednje občutljiva je na solatno plesen in na uhajanje v cvet.
     
  • Ljubljanska ledenka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi in jeseni. Zelo občutljiva je na solatno plesen, srednje občutljiva pa je na uhajanje v cvet.
     
  • Pavlinčica (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Manj občutljiva je na solatno plesen, uhajanje v cvet pa je zgodnje.

 

Opisi lokalnih sort zelja:

  • Emona: je srednje pozna sorta,  ki je primerna za kisanje naribanega zelja kot tudi za kisanje celih glav. Sicer je seme za to sorto na trgu težko dostopno, glave zelja niso dovolj zbite in sorta razvije visok kocen. Pridelki so srednji do nizki.
  • Futoško: je srednje pozna sorta, ki pa oblikuje velike glave z zelo tankimi listi in kratkim kocenom. Sorta je bolj primerna za svežo porabo. Pridelki so nizki. Futoško zelje je zelo občutljivo na Xanthomonas campestris pv. campestris.
  • Ljubljansko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje zelo slabo polnjene velike glave, zato ni primerna za kisanje naribanih listov. Bolj je primerna za kisanje celih glav ali za svežo uporabo.
  • Varaždinsko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje velike ploščate glave, zbitost glav je dobra do srednje dobra, kar je odvisno od selekcije. Je pa odlična sorta za kisanje naribanih listov in za kisanje celih glav. Ima odlične organoleptične ocene za kisano zelje. Pridelki so srednji.


Opisi lokalnih sort čebule:

  • Belokranjka: je čebula blagega okusa z značilno podolgovato obliko in s srednjimi pridelki, ki se dobro skladišči. Seme pa je težko dostopno.
  • Ivica rdeča: je čebula podolgovate oblike s srednjimi pridelki in se srednje dobro skladišči. Ob deževnem vremenu je na polju slabo obstojna.
  • Ptujska rdeča: je čebula z značilno sploščeno obliko, s srednjimi pridelki. Se zelo dobro skladišči in ima dobre kulinarične lastnosti ter je naša najbolj razširjena lokalna sorta.
  • Tera: je čebula z značilno sploščeno obliko s srednjimi pridelki ter se dobro skladišči.

 


Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova gorica 

p7051754_002

Tehnologija pridelovanja ozimin - pšenica, ječmen

V Sloveniji lahko sejemo seme vseh sort oziminih žit, ki so v EU registrirane in so vpisane na evropsko sortno listo. Na trgu je zato ponujenih veliko število krušnih in krmnih sort pšenice z različnimi lastnostmi, zato je zelo pomembno, da se pred nakupom pozanimate o primernosti sorte za vaš namen pridelovanja in vaše rastne razmere. Pri setvi ozimne pšenice za trženje priporočamo setev priporočenih krušnih sort pšenice, katerih zrnje dosega kakovostni razred A, B1 in B2. Zelo pozne sorte niso primerne za lahka suši podvržena tla, prav tako pa sorte in vrste z visoko slamo niso primerne za vetrovne lege. Na težjih kislih tleh je za krmo bolje sejati tritikalo kot ječmen. Za Primorsko so najbolj primerne srednje zgodnje sorte, ki napolnijo zrnje pred običajnimi sušnimi razmerami koncem junija. Kjer dela škodo divjad je bolje sejati resnice.

Tla in kolobar

Ozimni pšenici ustrezajo globlja dobro založena tla. Najbolje uspeva na srednje težkih peščeno glinastih tleh. Na kislih težjih manj rodovitnih tleh je primerneje sejati rž ali tritikalo. V Vipavski dolini setev rži in pire na burji izpostavljenih legah  odsvetujemo zaradi nevarnosti poleganja. Na lažjih peščenih tleh v Vipavski dolini, na Krasu in v Slovenski Istri odsvetujemo tudi setev poznih sort pšenice, tritikale in rži zaradi presuhega  vremena v času polnjenja zrnja. V suši zrnje prisilno dozori in je slabo napoljnjeno.   Najbolje kolobarimo, če ozimine sejemo na isto njivo vsako tretje leto za krompirjem, deteljami in travnimi mešanicami. Slabši predposevek je koruza za silažo, ki ponavadi zapusti njivo prepozno. Setev ozimnih žit nepretrgoma na isto njivo ima za posledico bistveno zmanjšanje pridelka zaradi utrujenosti tal in bolezni osnove stebla (črna noga, fusarioze, lomljivost bilk). Ozimno žito je lahko tudi eden od kolobarnih členov pri omejeni pridelavi koruze na območjih koruznega hrošča.   

Priprava tal in osnovno gnojenje

Srednje globoko oranje (25 cm) opravimo čimprej po spravilu predposevka, da se zemlja do setve sesede. Če zaoravamo koruznico (priporočeno je mulčenje) ali druge rastlinske ostanke je potrebno pred oranjem politi 15 - 20 m3 gnojevke ali 100 kg/ha KAN – a zato, da se rastlinski ostanki hitreje razgradijo. Če tega ne storimo po vzniku žito močno porumeni. Po oranju je potrebno  brazde grobo poravnati, da se ne zasušijo. Tik pred setvijo potrosimo po brazdah mineralno gnojilo. 

Pri minimalni obdelavi tal za ozimine ne priporočamo, da je predposevek koruza, zaradi večje verjetnosti pojava fusarioz na klasu žit. Če je predposevek koruza, je obvezno mulčenje koruznice, čimboljša zadelava rastlinskih ostankov in pazljivost pri varstvu pred boleznimi.   Predsetveno gnojenje ozimin prilagodimo vsebnosti hranil v tleh (analiza tal) in pričakovanemu pridelku. Upoštevamo gnojilni načrt.

Na srednje založenih tleh za dober pridelek ozimina potrebuje na hektar jeseni okrog 80 kg fosforja in 120 kg kalija ter 30 kg čistega dušika; v celotni rastni dobi pa 140 – 160 čistega dušika. Žita potrebujejo za dober pridelek tudi žveplo, ki ga dodajamo že jeseni ali pa spomladi. Jeseni potrebe zadostimo z gnojili z majhno vsebnostjo dušika npr. s 400 kg/ha gnojila NPK 8:26:26. Spomladi ob takem osnovnem gnojenju lahko gnojimo le z dušikom. Gnojenje s fosforjem in kalijem jeseni je nujno potrebno za dober razvoj korenin in boljšo odpornost rastline na mraz in bolezni.  

Tabela 1: Nekaj primerov gnojenja z NPK gnojili za ozimno pšenico  

NPK  gnojilo

Kg/ha

N (kg/ha)

P2O5 (kg/ha)

K2O5 (kg/ha)

NPK  7 : 20 : 30             

350 –  450     

24 – 31

70 – 90

105 – 135

NPK  8 : 26 : 26         

350 – 450    

28– 36

91 – 117

91 – 117

    NPK   6 : 12 : 24 

500

 30

60

120

Vir : A. Poženel

Gnojilo zabranamo s klinasto brano ali predsetvenikom do globine 5–7 cm. Namen predsetvene obdelave je zadelati mineralno gnojilo, poravnati brazde in v globini 3 do 5 cm napraviti drobnogrudičast sloj, pod njim pa sklenjeno ležišče za seme.

Seme in setev

Za setev uporabimo uradno potrjeno certificirano seme priporočenih sort, to je potrjeno, prečiščeno, zdravo, dobro kalivo seme brez primesi plevelov in druguh nečistoč. Le zdravo certificirano seme vam omogoča natančno setev, hiter in enakomeren vznik, rast in razvoj posevkov, ki veliko bolje kljubujejo spremenljivim vremenskim razmeram preko zime in zgodnje pomladi. Sejemo na globino 3 – 5 cm. Na lažjih suhih tleh sejemo globlje, na vlažnih tleh pa plitveje.  Okvirne priporočene količine za setev so:

  • 180 – 300 kg semena ozimne pšenica na hektar,
  • 150 - 210 kg semena ozimnega ječmena na hektar,
  • 120 - 150 kg semena ozimne rži na hektar in
  • 180 - 220 kg semena tritikale na hektar.
     

Na tržišču se pojavljajo vedno nove sorte in jih je vedno več, zato je pomembno, da količino potrebnega semena izračunamo glede na značilnosti.

Količino semena izračunamo po formuli glede na priporočeno število kalivih zrn na m2, težo 1000 zrn, kaljivost in  čistočo ter glede na pričakovane izgube na polju.  

 

                              število kalivih zrn  / m2   x  absolutna masa v g x100

Potrebno seme =  ---------------------------------------------------------------- x  faktor izgub(1,15)  

v kg/ha                                      % kalivosti  x   % čistoče

 

Vse potrebne podatke za izračun količine semena dobite na deklaraciji o semenu v trgovini ob nakupu semena. Optimalen čas setve je v višjih hribovitih predelih Primorske od 25. septembra do 5. oktobra. Na postojnskem in ilirskobistriškem je še čas do 15. oktobra. V  Vipavski dolini na burji izpostavljenih legah in na Krasu pa od 15. oktobra do 1. novembra. Najkasneje lahko sejejo na Goriškem in v Slovenski Istri od 1. novembra do 15. novembra.   Čas setve je zelo pomemben. Pri prerani setvi pšenice se posevki preveč razvijejo in razrastejo. Taki posevki so manj odporni na zimsko zmrzal in bolezni. Pri prepozni setvi se posevki slabo razvijejo in slabo kljubujejo hujšemu zimskemu mrazu. Posamezne faze razvoja se pri prepozni setvi odvijajo mnogo hitreje kot pri normalni setvi, zaradi česar se ne morejo popolnoma izoblikovati posamezne komponente pridelka kot so število klasov na rastlino, število zrn v klasu in debelina zrnja.    Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju enega do dveh listov, najbolj odporna pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja. Stadij največje odpornosti proti mrazu doseže pšenica sorazmerno kmalu po setvi, zato jo sejemo precej pozno, od vseh vrst ozimnih žit najkasneje. Pozno setev prenese pšenica tudi zato, ker se ne razrašča le jeseni, temveč tudi spomladi.   Na splošno velja, da je treba najprej posejati ječmen, teden dni pozneje rž in tritikalo in teden do dva pozneje še pšenico.

ajda

Pridelovanje medovitih rastlin - ajde, sončnice in facelije

Čebele so pomembni opraševalci kmetijskih rastlin in prav je, da jih kmetovalci s svojim ravnanjem vedno varujejo tako kot tudi okolje, tla in vode. Smernice dobre prakse pri gnojenju in varstvu rastlin posebej omenjajo tudi varstvo čebel. Kmetovalci tudi s setvijo medovitih rastlin pomagajo pri paši čebel in si hkrati s tem omogočijo večji pridelek bolje oprašenih kultur.

Med medovite poljščine sodijo tudi ajda, sončnice in facelija, katerih setev spodbuja tudi država na kmetijah, ki so vključena v kmetijsko okoljska in podnebna (KOPOP) plačila. Na kmetijah z manj njivami, lahko medovite rastline kmetje in vrtičkarji vključijo v kolobar kot glavni ali pa naknadni dosevek.

 

ajda   Pridelovanje ajde

 

 

 

 

 

 

facelija (002)   Pridelovanje facelije

 

 

 

 

 

 

Sončnicačmrlji (002)   Pridelovanje sončnic

 

 

 

 

 


PRIDELOVANJE MEDOVITIH RASTLIN-ajda sončnice in facelija.pdf

Anka Poženel, svetovalka specialistka za poljedelstvo
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

dsc_0161

Uporaba ovčje volne za kompostiranje

Na ovčerejskih kmetijah ostaja volna slabše kakovosti, ki predstavlja biološki odpadek in lahko predstavlja pri nekontroliranem odlaganju v naravo tudi okoljski problem glede na vse zahtevnejše okoljevarstvene zahteve. Kako odpadno ovčjo volno uporabiti oz. predelati, da bi postala uporaben zaželen končni produkt, ki bi ga na kmetiji koristno uporabili ali celo tržili?

Živalski stranski proizvodi so biološko razgradljivi proizvodi, ki se uvrščajo med živalske stranske proizvode kategorije 1, 2 in 3 v skladu z Uredbo 1774/2002/ES. Neobdelana ovčja volna spada med živalski stranski proizvod kategorije 3 (potencialno nevaren odpadek).


Kako odpadno ovčjo volno uporabiti oz. predelati, da bi postala uporaben zaželen končni produkt, ki bi ga na kmetiji koristno uporabili ali celo tržili?

Obdelava biološko razgradljivih odpadkov so:

  • kompostiranje,
  • anaerobna razgradnja,
  • mehansko-biološka obdelava ali
  • kateri koli postopek higienizacije teh odpadkov.

Na kmetijah je najprimernejši način kompostiranje, saj zahteva poleg dela, le malo drugih stroškov. Poznana je tudi uporaba volne na vrtovih in v rastlinjakih, kjer jo zadelajo v tla in s tem povečajo sposobnost zadrževanja vode in hranil, povečajo zračnost tal in s tem dosežejo boljšo rast rastlin.
 

Ovčja volna je dober vir počasi sproščujočega dušika za rastline, saj vsebuje 10 - 17 % dušika.

 

  1. UPORABA Z DIREKTNO ZADELAVO V TLA
    pride še posebej v poštev na težjih zemljah (povečamo zračnost), pa tudi na lahkih peščenih tleh (povečamo zadrževanje vode), kjer ublažimo posledice suše.

    Volna deluje na tla kot filc, ki zadržuje toploto v zemlji in preprečuje rast plevela. Voda skozi plast volne nemoteno pronica do korenin rastline. V zemlji volna razpada in doseže popoln razkroj v približno dveh letih. Pri tovrstni uporabi je nekaj problemov edino pri strojni obdelavi tal, kjer se lahko volna namota na vrteče dele strojev v prvem letu.
     
  2. KOMPOSTIRANJE
    je tradicionalen način za zmanjševanje količine organskih odpadkov in pretvorbo v zemljo (kompost) za ponovno uporabo.

    Ovčja volna se z lahkoto kompostira. Za kompostiranje uporabljamo volno slabše kakovosti. V kompostu volna razpada in doseže popoln razkroj v obdobju, ki ni daljši od dveh let. Ovčji kompost je še zlasti uporaben v vrtnarstvu, ima sposobnost zadrževanja vode in postopnega sproščanja hranil (dušik, žveplo) za prehrano rastlin, kar je zelo dobrodošlo posebej na ekoloških kmetijah.

Nastriženo volno od domačih ovc na kmetijskem gospodarstvu lahko kompostiramo na tem gospodarstvu, kjer se volno ostriže. V tem primeru govorimo o kompostiranju na kraju nastanka.

Za kompostiranje uporabljamo volno slabše kakovosti oz. volno, ki je umazana zaradi iztrebkov in urina, s primesmi druge umazanije in kot taka ni uporabna za predelavo v končne izdelke (volna s trebuha, repa,…). Volna za kompostiranje ne sme vsebovati sintetičnih primesi (delce najlona, PVC vrvi,…).

 

Kaj je kompostiranje?

Strokovno rečeno je kompostiranje nadzorovano razkrajanje organskih snovi s pomočjo raznovrstnih mikroorganizmov in nevretenčarjev, kot so pršice, stonoge, hrošči, strigalice, deževniki in polži. Z drugimi besedami, kompost se tvori, kadar bakterije, glive in nevretenčarji zaužijejo in razgradijo organske snovi. Razgradnja organskih odpadkov rastlinskega izvora poteka v ogretem okolju ob prisotnosti kisika (O2 - aerobno). Kompostiranje ni gnitje!

S kompostiranjem pridobimo higieniziran, humificiran stabilni HUMUS prstenega, temnega, drobljivega izgleda in otipa, ki je uporaben kot gnojilo. Diši po gozdni zemlji!

 

Prednosti kompostiranja:

  • Konč­na te­ža kom­po­sta je za po­lo­vi­co manj­ša od iz­ho­dišč­ne­ga ma­te­ria­la, kar zmanj­ša in olaj­ša delo na vrtu, na kme­ti­ji pa tudi stroš­ke trans­por­ta pri od­la­ga­nju na po­vr­ši­ne, gno­je­nju.
  • Pri tem­pe­ra­tu­rah, ki do­se­že­jo v kupu ma­te­ria­la 60oC in več, je za­go­tov­lje­no učin­ko­vi­to uni­če­nje ve­či­ne pa­to­ge­nih mi­kroor­ga­niz­mov, pa­ra­zi­tov in se­men ple­ve­la.
  • Sta­bi­len kom­post so­raz­mer­no hi­tro vzpo­sta­vi rav­no­tež­je s prst­jo, med­tem ko sve­ži odpadki lah­ko pov­zročijo kraj­ša ali dalj­ša ob­dob­ja po­ru­še­ne­ga rav­no­tež­ja v tleh in s tem pred­vsem ni­ha­nja v os­kr­bi rast­lin s hra­ni­li.
  • Za kom­po­sti­ra­nje je mo­go­če me­ša­ti raz­lič­ne od­pad­ke, tako ži­val­ske kot rast­lin­ske, in s tem tudi pri­la­ga­ja­ti se­sta­vi­no kom­po­sta op­ti­mal­nim zah­te­vam mi­krob­ne združ­be.
  • Dušik je v kompostu v organsko snov vezan bolj stabilno in ni nevarnosti izgub dušika pri gnojenju.

 

Postavitev in oblika kompostnega kupa:

  • Kompostnik oz. kup postavite v polsenčen kraj ob grmovnicah oz. drevju. Stalna izpostavljenost soncu kompost preveč izsuši.
  • Kompostni kup (daljši) naj bo v smeri S – J, trapezaste oblike, da voda odteka z vrha.
  • Položite ga neposredno na zemljo, da lahko vanj neovirano prehajajo mikroorganizmi in deževniki.
  • Tla naj bodo utrjena (ilovica) slabo propustna in odcedna, da dež nemoteno odteka in ne zastaja ob kupu.
  • Manjši kompostni kup lahko pripravljamo tudi v kompostniku, ki ga lahko  izdelamo sami  iz lesa ali pa ga kupimo narejenega iz naravnih materialov (ne iz umetnih mas).
  • Na kompostni kup dajemo vse organske odpadke: travo, plevele, listje, slamo, veje, odmrlo cvetje, lesni pepel, hlevski gnoj, volno, perje, gospodinjske ostanke s kmetije,…
  • Na kompostni kup NE sodijo: steklo, kovine, tekstil, kemikalije, olja, čistilna sredstva in razredčila, baterije, zdravila in kozmetika, zaščitna sredstva za rastline in les, barve in podobno, odpadni gradbeni material, plastika, karton za mleko (prevlečen s plastiko), vrečke za sesalec, cigarete, večletni koreninski pleveli, iztrebki ljudi, psov in mačk, bolne rastline in trave iz košnje nabrežin ob močno obremenjenih cestah (težke kovine).
  • Grob material npr. veje, lahko zmeljemo ali sesekamo za hitrejši potek razgradnje.


Pomembni dejavniki pri kompostiranju:

  • Zračenje kompostne mase  -  za razgradnjo so pomembne aerobne bakterije. Pomanjkanje O2 povzroči razvoj plesni, ki povzroča gnitje in zakisanje mase ( smrad!), za zračnost pomembna višina.
  • Primerna vlažnost  - vsebnost vode  je potrebna za razvoj aerobnih mikroorganizmov, na začetku je potrebna 55 - 65% vlažnost materiala.
  • Razmerje med ogljikom in dušikom oz.  C : N razmerje organske mase pri pripravi kupa 30 : 1.


Temperaturni potek kompostiranja:

  • Proces kompostiranja traja približno 1 leto  (6 – 12 mesecev), pri volni in lesu pa tudi do 2 leti.
  • Začetna temperatura 25 - 35° C  traja do 2 tedna.
  • Temperatura se dvigne od 55 – 60 °C postopoma tudi do 70° C s pomočjo mikroorganizmov, ko poteka proces razgradnje - HIGIENIZACIJA ! (uničijo se patogeni in semena) >>  2 – 3 mesece.
  • Faza presnove – ohlajanje – 50 - 30 °C >> 1 mesec.
  • Faza izgradnje – 20 – 30 °C >> 1- 2 meseca.
  • Zorenje/spreminjanje v zemljo pod 20 °C od 2 meseca - 1 leto >>  skupaj 8 – 20 mesecev!

 

Nega komposta

Kompostni kup zračimo s premetavanjem kupa z vilami ali strojno ali s prevzdigovanjem vsaj enkrat na mesec ali takoj, ko zavohamo gnitje (smrad). S tem dodajamo kisik in preprečujemo neprijetne vonjave.

Zračenje je še zlasti pomembno pri kompostiranju volne, ki ob razgradnji izloča metil sulfide in druge spojine. S prezračevanjem kupa reguliramo tudi temperaturo kupa. Pri zračenju pazimo, da je vedno pod kupom grob material in da kup na vrhu spet zaš­či­ti­mo s sla­mo, travo,…. 

Med kompostiranjem ves čas pazimo na primerno vlažnost kupa – ob dolgotrajnih deževjih ga pokrijemo z nepropustno folijo, v suši pa zalijemo.

 

Dodatki za hitrejše kompostiranje

  • dodamo lahko hlevski gnoj, kompost, vrtno zemljo,…
  • deževnike (ameriške) ali pospeševalce kompostiranja s humusnimi bakterijami oz. efektivne mikroorganizme (EM),
  • kompostne kupe cepimo z biološko-dinamičnimi preparati (kamilice, kopriva, rman, hrastovo lubje in regrat), ki ugodno vplivajo na proces razgradnje organskih  substanc,
  • sladkorno raztopino (0,5 kg slad./10l vode/1m3), kot hrano za mikroorganizme,
  • gnojila z N, da izboljšamo C/N razmerje npr. pri lesu, ipd.,
  • praprot za kisel kompost -  tak kompost  ima nižji pH (za azaleje, borovnice,…),
  • doma pripravljen pospeševalec: 3 žlice suhih zmletih kopriv ali gabeza namakajte v litru vode 12 ur. V  kompostni kup naredite 6 lukenj z ošiljenim kolom in v vsako luknjo zlijte liter tako pripravljenega aktivatorja.

 

Kdaj je kompost zrel?

Kompost je zrel, ko ima lepo temno barvo podobno gozdni prsti in prijetno diši, izvornega materiala pa ne opazimo več. Temperatura komposta mora biti enaka temperaturi okolice.

 

Test v zaprti vrečki ali steklenici:

Vzamemo pest kompostne mase iz sredine komposta in ga dobro navlažimo. Damo ga v vrečko ali steklenico in dobro zapremo ter postavimo na toplo.

Po 7 do 10 dneh odpremo in povohamo:

  • če je vonj prijeten po sveži zemlji >> je kompost zrel >>> KOMPOSTIRANJE JE KONČANO!
  •  če je vonj smrdeč, po gnitju >> moramo kompost prezračiti in počakati še 1 - 2 meseca.

 

Test zrelosti komposta – test z vrtno krešo ali solato:

Plitvo posodo napolnimo s kompostom >> posejemo hitro klijoče seme kreše ali solate >> pokrijemo s slojem komposta (2 - 3mm) >> navlažimo in imamo na toplem.

Po 2-3 dneh seme kali in po 10 dneh bi morale biti rastlinice zelene, močne z belimi koreninicami.

Če NE vzkalijo ali so rastlinice blede, deformirane z rjavimi koreninicami >>>

KOMPOST ŠE NI DOZOREL >> MORA ŠE NEKAJ ČASA ODLEŽATI !

 

Uporaba komposta:

  • Kompost iz volne je bogat z dušikom, ki se počasi sprošča za rast rastlin. Vsebnost hranil v kompostih je odvisna od sestavin iz katerih smo naredili kompostni kup.
  • Običajno so komposti s hranili bogati in jih uporabljamo v količini od 1 – 6 kg/m2.
  • Kompost lahko uporabljate vsepovsod, kjer želite pognojiti prst in vzpostaviti boljši vodno - zračni režim v tleh.
  • Izboljša teksturo prsti, poveča njeno zmožnost za zadrževanje vode in zraka, zmanjšuje erozijo in potrebo po umetnih gnojilih.
  • Poveča odpornost rastlin na SUŠO !!
  • Pri sajenju vseh vrst sadik sadnega drevja in vinske trte.
  • Pri setvi drobnih semen vrtnin in okrasnih rastlin v kalilnikih in saditvi sadik v rastlinjakih in na vrtovih.
  • Lahko se uporabi na tratah ali gredicah za rože ali pa doda zemlji za presajanje sobnih rastlin in potaknjencev.

DSC_0094.JPGDSC_0093.JPGDSC_0100.JPGDSC_0102.JPGDSC_0116.JPGDSC_0112.JPGDSC_0119.JPGDSC_0125.JPGDSC_0131.JPGDSC_0143.JPGDSC_0151.JPGDSC_0158.JPGDSC_0161.JPG 


UPORABA OVČJE VOLNE ZA KOMPOSTIRANJE.pdf

Viri:

  • Kancler, K., Ženko, M., Zorko, A., Birtič, D., Mrzel, V., Mahne, M., (2013), Smernice dobre prakse pri obdelavi nastrižene ovčje volne.
  • Vončina, D., (2010), Ovčja volna in ostružki usnja kot gnojili v ekološki pridelavi šparglja (Asparagus officinalis L.), diplomsko delo, BF.
  • Mirecki, N., (2014),  Kompostiranje, REC, Beograd.
kamilica_in_rutica_002

Tehnologija pridelave zdravilnih rastlin in aromatičnih rastlin

Na kaj vse moramo biti pozorni pri gojenju zelišč in zdravilnih rastlin?

Zelo pomembna je izbira lege in zemljišča.

Na primer: pri gojenju rožmarina, sivke, timijana, origana, žajblja in lovorja izbiramo sončne in zavetne lege.
 


Predhodno tudi poskrbimo, da njivo očistimo plevelov s setvijo različnih žit ali pa s kombinacijo rastlin za zeleno gnojenje (žita, križnice, metuljnice). Na ta način prečistimo plevele, izboljšamo strukturo tal, povečamo zračnost v tleh, obogatimo tla s humusom in izboljšamo poljsko kapaciteto tal za vodo.
 


Pomembno je, da upoštevamo ustrezno vrstenje rastlin.
 


Redno odstranjujemo plevele, okopavamo in rahljamo naše grede.
 


V načrtovanju predvidimo zasaditev žive meje, ki bo našim rastlinam nudila zaščito pred vetrom in pred nizkimi temperaturami. Na ta način se tudi bolj  ohranijo vonjave aromatičnih rastlin.
 


Večina zelišč in zdravilnih rastlin dobro uspeva pri 15 – 21°C. Ponoči se temperatura lahko zniža za 5°C. Prepih vpliva na rast in preživetje rastlin.
 


Z mlačno vodo (deževnica) namakamo rastline v dopoldanskem času. Večja pazljivost je potrebna pri gojenju začimb v loncih, ker se substrat hitreje izsuši. Jeseni namakamo le, če je zemlja suha. Sejanci potrebujejo vsakodnevno namakanje.
 


Sejemo lahko:

  • enoletnice: bazilika, janež, koprc, kamilica, koriander, ognjič, vrtni šetraj,…;
  • dvoletnice: kumina, peteršilj, zelena;
  • trajnice: origano, drobnjak, izop, kamilica, komarček, luštrek, slez, majaron, žajbelj, sivka,...
     


S potaknjenci, z delitvijo in z grebeničenjem lahko razmnožujemo majaron, pehtran, rožmarin, sivko, timijan, žajbelj,…
 


Poznamo zelene, delno zelene in olesenele potaknjence.

  • Zelene narežemo zgodaj spomladi ali v poznem poletju po cvetenju.
  • Delno zelene režemo od sredine poletja do sredine jeseni (sivka, rožmarin).
  • Olesenele potaknjence pa režemo od sredine poletja do pozne jeseni.
     


Potaknjence do 1/3 vlagamo v s hranili bogat substrat.
 


Nekatere rastline lahko enostavno delimo tako, da jim odstranimo stara cvetna stebla in jih razdelimo na posamezne nove rastline, od katerih ima vsaka rastlina svoje korenine in rastni vršiček. Nato jih presadimo, gojimo in previdno namakamo, dokler se ne ukoreninijo.

Primerne rastline za delitev so: pehtran, timijan, trobentica, vijolica, majaron, melisa, luštrek, travniška kamilica, drobnjak,….
 


S koreninskimi odrezki pa najpreprosteje razmnožujemo rastline s plazečimi koreninami, kot so različne sorte mete,… Spomladi in jeseni natrgam dele korenin z rastnimi brsti in jih posadimo 2,5 cm globoko v lonec s kompostom.
 


Rastline kot so hren in gabez lahko razmnožujemo z narezanimi, debelimi koščki korenov. Korene narežemo na 5 – 8 cm velike kose in jih vlagamo v posode napolnjene s dobrim substratom, tik pod površje zemlje.
 


Z grebeničenjem vzpodbudimo rast novih rastlin. Upognemo vejo in jo na mestih delno potisnemo v zemljo ter pritrdimo, dokler ne požene novih korenin. Lahko pa pridobivamo potaknjence tudi s zasipavanjem grmov v obliki polmeseca.
 

 

ZELIŠČA IN ZDRAVILNE RASTLINE.pdf

 

Novice

DSC_4182 (002)

13. december 2018

Lokalne sorte zelenjadnic

Povpraševanje potrošnikov po starih sortah narašča. Na zadnjem izobraževanju, ki je potekalo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo tako pridobili poglobljene...

več

P7051754 (002)

05. november 2018

Na Primorskem je še čas za setev ozimnih žit

V Sloveniji lahko sejemo seme vseh sort ozimnih žit, ki so v EU registrirane in so vpisane na evropsko sortno listo. Na trgu je zato ponujenih veliko število krušnih in...

več

Jajčevci

11. oktober 2018

Letos je sezona jajčevcev podaljšana

Letošnje leto je bilo ugodno za pridelavo jajčevca tudi na prostem. Zaradi visokih temperatur v septembru in oktobru mesecu še uspešno pobiramo bleščeče vijolične...

več

jesenska opravila na vrtu

13. september 2018

Jesenska opravila v zelenjavnem vrtu - delavnica prestavljena

Delavnica »Jesenska opravila v zelenjavnem vrtu« na OŠ Postojna je zaradi sanacije šole prestavljena na petek, 28. septembra 2018 ob 12. uri.

več

jesenska opravila na vrtu

10. september 2018

Jesenska opravila v zelenjavnem vrtu

Vljudno vas vabimo na delavnico z naslovom "Jesenska opravila v zelenjavnem vrtu", ki bo v petek, 14. septembra 2018 ob 12. uri na Osnovni šoli Miroslava Vilharja v Postojni,...

več

Izobraževanja in dogodki

Ni aktualnih dogodkov.