Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Naši strokovnjaki

  • Mavrič Štrukelj Mojca

    svetovalka specialistka za vinogradništvo

    t: 05 335 12 10

    m: 051 663 005

    e:

  • Brdnik Majda

    svetovalka specialistka za vinogradništvo

    t: 05 731 28 56

    m: 031 323 191

    e:

  • dr. Jug Tjaša

    višja sodelavka I

    t: 05 - 335 12 38

    m: 031 719 237

    e:

  • Košuta Mirjana

    odgovorna analitičarka - enologinja

    t: 05 335 12 25

    e:

  • Škvarč Tanja

    odgovorna analitičarka - živila

    t: 05 335 12 26

    e:

  • Škvarč Andreja

    vodja Selekcijsko trsničarskega središča

    t: 05 368 72 27

    m: 031 576 745

    e:

  • mag. Rojc Polanec Anka

    odgovorna analitičarka - pedologinja, izvoz vina

    t: 05 335 12 27

    e:

Vinogradništvo

Strokovni nasveti

si32_basic_clone_representation

Evaluation of different clones of grapevine regarding local meteorological conditions

Clonal selection is a crucial procedure for achieving a suitable grape to produce high quality wine. Grape quality of Slovenian clones was monitored during ripening between 2012 - 2017. Grape quality parameters were correlated with the minimal, maximal and average daily solar irradiation in vine growing season obtained by a meteorological station.

There was a strong correlation (r > 0.89) between solar irradiation and yield per vine in all varieties, except for ‘Malvazija’ (r = 0.60). A strong correlation (r > 0.74) was obtained from all studied samples for their contents of total soluble solids and minimal daily solar irradiation. Whereas the content of glucose+fructose of ‘Zelen’, ‘Pinela’, ‘Refošk’ and ‘Malvazija’ grapes was better correlated with minimum irradiation r > 0.91. On the other hand, the yeast assailable nitrogen (YAN) at ‘Zelen’, ‘Rebula’ and ‘Malvazija’ was very strongly correlated with solar irradiation, but ‘Refošk’ and ‘Barbera’ only correlated with minimum solar irradiation, while ‘Pinela’ was not strongly correlated with solar irradiance at all. We can conclude that the known response to solar irradiance could be a useful tool for a varietal characterization under local climate conditions, especially in the near future when more extreme meteorological conditions are expected.

Background

Slovenia is a traditional winegrowing country with a vineyards surface of 17.000 ha. Despite limited grape and wine production, Slovenia can boast about a large number of local and indigenous grapevine varieties which have been preserved. In the beginning of the 90`s of the previous century, the country realized the importance of clonal selection as well as of preserving and maintaining local grapevine varieties. Therefore, two centers for grapevine selection and nursery production (STS Vrhpolje and STS Ivanjkovci) have been established which, after more than 20 years of work, offer 39 clones of 16 grapevine varieties. The selection of local and international grapevine varieties is carried out continuously, taking into account the local demand and global trends. Since environmental changes are already influencing agricultural production, we believe meteorological data should play important role in clonal selection and clonal evaluation.

SI-32 basic clone representation


Materials and methods

In spring 2009 grape cultivars ‘Zelen’ SI-26, ‘Pinela’ SI-28, ‘Rebula’ SI-32, ‘Refošk’ SI-35, ‘Barbera’ SI-36 and ‘Malvazija’ SI-37‚ have been planted in Center for grapevine selection and nursery Vrhpolje. From its fertility in 2012, specific gravity, total soluble solids and total acidity, pH, malic acid, tartaric acid and yeast assimilable nitrogen (YAN) have been monitored at harvest time. Daily solar irradiation for five consecutive years (2012 – 2016) was collected from ARSO portal (http://agromet.mkgp.gov.si/APP/Detail/METEO/255) and averaged over the development and ripening of fruit (April – October).
Statistical analyses were calculated by Excell.


Results

We have found some very strong correlations between total solar irradiation in the fruiting phase and fruit quality. The most pronounced are correlations with minimal daily solar irradiation showing very strong correlations for fruit weight, specific gravity, total acidity, and total soluble solids for all clones studied. Surprisingly, not even weak correlations are observed between minimal solar irradiation and pH for any clone, while correlations with maximal solar irradiation is strong for Refošk.

ppt Bled

The question arose: is it good that performance of the variety correlates well with the meteorological data or is it better if it gives a steady performance regardless the weather? Based on correlations between solar irradiation and quality parameters, we could discriminate between cultivars using t-test. We realize such discrimination isn’t rational between different varieties, but between clones of the same variety (not enough data yet) it might.

tabela

 

Conclusions

Good correlations have been found between most quality parameters and solar irradiation, with most consistent results for minimal daily irradiation. There is an obvious exception – pH – since there are no
correlations with minimal solar irradiation present for any clone. We need to evaluate other meteorological data yet, to find a practical application, since pH is one of the key factors influencing wine quality in the recent years. We realize that we have opened more questions than we have given
answers, but evaluating new varieties in respect to meteorological data seems rational strategy and should be taken into account.


Tjaša Jug, Ivan Žežlina, Andreja Škvarč
Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica, SLO

bled2018-2.pdf

 

zajeta_slika

Inovativni in manj običajni ukrepi zdravljenja obolelih trt

V sklopu dneva odprtih vrat 22. 8. 2018 smo posebno pozornost namenili boleznim lesa vinske trte. Prikazali smo nekaj inovativnih in manj običajnih ukrepov zdravljenja obolelih trt, kot je mehansko odstranjevanje nekrotičnega in trhlega dela debla ter vbrizgavanje vodikovega peroksida.

V sklopu dneva odprtih vrat 22. 8. 2018 smo pripravili voden ogled matičnega vinograda posajenega s slovenskimi kloni, ogled tehnološkega poskusa na sorti malvazija, ogled kolekcijskega vinograda na Pouzelcah posajenega s starimi primorskimi sortami, kloni rumenega muškata, klonskimi kandidati sort malvazija, refošk, tokaj, laški rizling, merlot, vitovska grganja in cipro ter s tolerantnimi sortami. Pripravili smo razstavo in degustacijo namiznih sort grozdja in degustacijo vin pridelanih v Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje: 9 vzorcev klonskih kandidatov malvazija, 5 vzorcev tolerantnih sort in vina starih sort. V vinogradu smo posebno pozornost namenili boleznim lesa vinske trte in prikazali nekaj inovativnih in manj običajnih ukrepov zdravljenja obolelih trt.

Mehansko odstranjevanje nekrotičnega in trhlega dela debla

Potrebujemo manjšo motorno žago za obsežno sanacijo trte in odstranjevanje in čiščenje trohnobe. Običajno se nekroze pojavijo pod večjimi ranami ali na odmrlem delu trte in na tem mestu pričnemo s čiščenjem. Zarežemo v deblo obolele trte, ga postopoma čistimo in odstranjujemo oboleli del. Deblo pustimo izvotljeno in odprto. Paziti je potrebno, da se ohrani funkcionalni del debla. Ukrep lahko  poimenujemo dendrokirurgija oz. dendrokirurški poseg. Delo je zamudno in lahko ga izvajamo skozi
celo leto, vendar le v suhem vremenu.

Zajeta slika

V letu 2017 smo prvič na tak način očistili 6 trt, v letošnjem letu so vse, razen ene trte, brez znakov obolenja. Seveda je potrebno počakati in opraviti čiščenja pri večjem številu in pri različnih sortah.

Vbrizgavanje vodikovega peroksida

Vodikov peroksid - H2O2 uporabljajo v različnih koncentracijah v razne namene, priznan je kot varno antimikrobno sredstvo. Nastaja tudi v živih organizmih, kot odgovor na stres in poškodbe. Preizkušajo
ga v vinogradih za obvladovanje bolezni lesa in v številnih primerih se kaže, da si obolele trte opomorejo. Delovanje H2O2 in njegova učinkovitost nista znanstveno dokazana in sredstvo ni registrirano za vinsko trto. Najprimernejši čas za vbrizgavanje je takoj, ko se pojavijo prvi znaki obolenja. Potrebujemo vrtalni stroj, lesni sveder debeline 8-10 mm in v zdrav del debla vinske trte, najbolje tik pod glavo oz. pod šparonom zvrtamo luknjo dolžine 6-8 cm. Z brizgalko v luknjo počasi vbrizgamo 3-4 ml 10 % H2O2.

Vbrizganje vodikovega peroksida

Vodikov peroksid smo v nekaj obolelih trt vbrizgavali že konec julija in v nekaj preostalih obolelih avgusta letos. Izgleda, da so si trte opomogle, simptomi bolezni so se zmanjšali, potrebna pa bodo opazovanja v naslednjih letih.


Vse dodatne informacije dobite pri avtorjih prispevka in v vinogradih STS Vrhpolje!


Andreja Škvarč, Ivan Žežlina, Matej Vrčon, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

snv-3-18.pdf

 

 

165_002

SAJENJE VINSKE TRTE - dovoljenje in podpore za sajenje vinske trte

Kako pridobiti dovoljenje in finančno podporo za sajenje vinske trte? Vinogradi se lahko zasadijo ali ponovno zasadijo le, če pridelovalec pridobi dovoljenje za zasaditev vinske trte.

Zasaditev vinograda je zahtevna strokovna in finančna investicija. Administrativna dela so sledeča:

Vinogradnik mora najprej pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte z vlogo na UE.

  • Če se krči star vinograd in ponovno zasadi ali prenese to površino na drugo lokacijo  se pridobi dovoljenje za PONOVNO SAJENJE.
  • Če se sadi na novi površini in s tem širi vinograde znotraj KMG –MIDa  se pridobi dovoljenje za NOVO sajenje.

1. PONOVNO SAJENJE VINSKE TRTE

Zamenjava vinograda z novim vinogradom ali pa premik površine na neko drugo lokacijo
(na KMG MID-u ostane nespremenjena površina vinogradov)
 

  • Postopek na Upravni enoti

Vložiti je potrebno VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZASADITEV VINSKE TRTE na Upravno enoto.

Rok: kadar koli, a upoštevajte datum za pridobivanje nepovratnih sredstev  - prestrukturiranje, ki je 15.junij.

Pogoj: če se zasadi površina večja od 0,1 ha, je potrebno mnenje KSS.

Dobi se dovoljenje za ponovno zasaditev, ki velja 3 leta.

V kolikor se obnavlja vsaj 0,1 ha prestrukturirane površine in ima kmetija skupno 0,85 ha vseh  vinogradov razen v vinorodnih okoliših Kras, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje in podokoliš Haloze, kjer zadostuje 0,6 ha vseh vinogradov,  in so vinogradi starejši od 10 let (izjema bolezen lahko tudi prej), lahko uveljavljate nepovratna sredstva.

Pridobiti je potrebno ustrezna dovoljenja: ureditev teras - odločba o uvedbi agromelioracije  (zakon, ki ureja kmetijska zemljišča).

Precepljanje trt – tudi možnost uveljavljanja prestrukturiranja (starost vinograda od 5 do 15 let).

  • Postopek pridobivanja finančne pomoči

Na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja se vloži »Vloga  za podporo za prestrukturiranje vinogradov » (velja dve leti ).

Rok: 1. april  -  15. junij  ( v primeru škode zaradi toče - 31.oktober) 
OPOZORILO: Ne krčiti starega vinograda pred ogledom ARSKTRP.
(Izjema- naravne nesreče, toča in druge, če je uradna škoda nad 50 % --> datumi  31.10. -  UL RS 76/2017, 1.člen, 6.odstavek).
 

Postopek:

1. ARSKTRP pregleda in izmeri star vinograd,
2. šele na to se izvede krčitev starih trt in sajenje, ki mora biti izvedeno v roku trajanja dovoljenja iz Upravne enote.
3. Sajenje (niso potrebni računi) in  vpis mladega vinograda na Upravno enoto v register kmetijskih gospodarstev in s tem v register pridelovalcev grozdja in vina.
Če nastanejo spremembe  vloge (sprememba sorte, lokacije, ureditev vinograda), je potrebno do 31.marca sporočiti ARSKTRP.
4. Za pridobite sredstev je potrebno poslati na ARSKTRP obrazec » Izjava o uveljavljanju  podpore za prestrukturiranje vinogradov» vpis realne površine vinograda ! (odbitki, če je odstopanje večje kot 20 %, če večje kot 50 % ni podpore)

Sledi kontrola ARSKTRP mladega vinograda- meritve prestrukturirane površine
(neto ter ½ medvrstne razdalje okrog trt - vinograda)
5. Izplačilo
POZOR  - še 3 leta po izplačilu narediti zbirne vloge!

2. ZASADITEV NOVEGA VINOGRADA (širitev vinogradniških površin na kmetiji)

  • Postopek na Upravni enoti

Vložiti je potrebno VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZASADITEV VINSKE TRTE.

Rok: 30. junij za sajenje v naslednjem vinskem letu – treh letih.
(omejitev dovoljenj, ker je možno povečanje vinogradniških površin za 1 % na nivoju države; prednostna lestvica).
Če je površina v naravi  gozd, je potrebno pridobiti  ustrezno dovoljenje Zavoda za gozdove, sicer ni možen vpis GERKA po zasaditvi  na UE.

Upravna enota izda dovoljenje za NOVO zasaditev, ki velja 3 leta.

Pridobiti je potrebno ustrezna dovoljenja: ureditev teras - odločba o uvedbi agromelioracije.
(zakon, ki ureja kmetijska zemljišča)

Ko se dobi dovoljenje, se sme saditi.
OPOZORILO: V kolikor kandidirate za pridobitev nepovratnih sredstev iz razpisov Programa razvoja podeželja, je potrebno pred začetkom del poslati vlogo na ARSKTRP.

  • Postopek pridobivanja finančne pomoči

Razpisi Programa razvoja podeželja (4.1).

Rok: objavlja MKGP.

Dokazila: predračuni in računi.

Sajenje trt brez dovoljenja iz Upravne enote je kaznivo, razen za lastno rabo vina do velikosti vinogradov na kmetiji v obsegu manj kot 0,1 ha.  

Opozorilo : samo še letos se lahko uveljavlja vlogo za  podporo za prestrukturiranje » ZA NAZAJ » 
(kar je posajeno v vinskem letu 2017/18 ) z vlogo do 15.6. 2018.

Za dodatne informacije se obrnite na naše kmetijske svetovalce tako na sedežu kot izpostavah Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

ekolosko_vinogradnistvo_in_vinarstvo__1_002

Ekološko vinogradništvo in vinarstvo

Vinogradi predstavljajo le 1,2% vseh zemljišč v ekološki kontroli v Sloveniji, vendar se površine ekoloških vinogradov iz leta v leto večajo. Pričakujemo, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnje, zato bi radi predstavili nekaj osnovnih zahtev za ekološko vinogradništvo in vinarstvo, da bi se kmetovalci laže odločali, ali je tak način pridelave primeren zanje.

Prehod iz konvencionalnega vinogradništva v ekološko je postopen, obdobje preusmeritve traja tri leta.  Tisti vinogradniki, ki bi želeli v prihodnjem letu začeti s preusmeritvijo, se morajo prijaviti pri eni od kontrolnih organizacij  v postopek certificaranja ekološke pridelave in predelave najkasneje do 31.12.2017.

 

Kaj je ekološko vinogradništvo

Ekološko vinogradništvo je trajnostno kmetovanje, ki temelji na skrbi za živo in neživo naravo, da bi bili negativni vplivi na okolje čim manjši. Pri ekološkem vinogradništvu je temeljno ustvarjanje čim boljših pogojev za rast in razvoj vinske trte, pomemben je celovit način oskrbe vinogradov, pri čemer se je potrebno zavedati, da ima vse, kar naredimo v vinogradu, posledico. Ekološko vinogradništvo ni ekstenzivna panoga, ampak delovno zelo intenzivna panoga, zahteva več ur ročnega dela kot konvencionalno. Poleg tega so za uspešno ekološko pridelavo v vinogradu potrebna dodatna, še bolj poglobljena znanja in še bolj natančno opazovanje vinske trte. Vinogradnik mora biti pripravljen tudi na sprejemanje večjih tveganj, predvsem zaradi morebitnih neugodnih vremenskih razmer. Pri ekološki pridelavi v vinogradih je potrebno upoštevati strokovne zahteve in priporočila za oskrbo in rodovitnost tal, varstvo pred škodljivimi organizmi, zimsko rez in zelena dela. Še posebna skrbnost pa je potrebna pri napravi novega vinograda.

 

Oskrba vinogradniških tal

Vinogradniška tla v ekoloških vinogradih naj ne bi bila prazna, temveč pokrita, najbolje celo leto, če pa to ni mogoče, vsaj del leta. To ni obveza je pa priporočilo. Ozelenjena tla imajo namreč številne prednosti v primerjavi z neozelenjenimi, na primer: preprečevanje izgube rodovitne prsti zaradi vodne in vetrne erozije, ohranjanje ali povečevanje organske snovi v tleh, večje število koristnih organizmov v tleh, vinograd ni monokultura in še bi lahko naštevali. Ozelenitev tal je lahko trajna ali kratkotrajna. Trajno je lahko ozelenjena celotna površina ali le medvrstni prostor; negovano ledino vzdržujemo z mulčenjem, pas pod trtami pa z mulčenjem, košnjo, obdelavo, ne smemo pa uporabljati herbicidov. Kjer ni ugodnih pogojev za trajno ozelenitev, se vinogradniki lahko odločijo za kratkotrajno, ki jo izvedejo z rastlinami, ki v kratkem času naredijo veliko zelene mase. Pri oskrbi tal se vedno bolj uveljavljajo tudi druge možnosti, kot so pokrivanje tal s slamo in kombinacija različnih vrst oskrbe.

 

Rodovitnost tal in gnojenje

Cilj ekološke pridelave je ohranitev oziroma če je potrebno, dvig rodovitnosti tal. Za gnojenje se priporoča uporabo uležanega hlevskega gnoja. Večina vinogradniških kmetij nima lastnih živinskih gnojil, lahko pa jih dokupijo na ekoloških kmetijah ali na konvencionalnih kmetijah, ne pa na obratih industrijske reje.  Vinogradniki lahko kupijo gnojila tudi pri trgovcih, vendar samo tista, ki imajo certifikat za uporabo v ekološki pridelavi (organska gnojila iz živinskih gnojil in drugih organskih materialov, substrati, šote, težko topna mineralna gnojila…). Uporaba vseh dokupljenih gnojil je dovoljena le na podlagi utemeljene potrebe, ki jo vinogradnik dokaže s kemijsko analizo tal. Prepovedana pa je uporaba vseh lahko topnih mineralnih gnojil, dušikovih gnojil, blata in kompostov iz čistilnih naprav in živinskih gnojil iz industrijske reje.

 

Varstvo rastlin

Pri varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi je v ekološkem vinogradništvu potrebno izvajati mehanske, biotične in biotehniške metode varstva, če našteti načini ne zadoščajo, se lahko izvajajo kemične metode varstva rastlin. Seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena v ekološkem vinogradništvu, je objavljen na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Varstvo vinske trte v glavnem temelji na dovoljenih pripravkih na osnovi bakra in žvepla, rastlinskih olj, piretrina, mikroorganizmov…; prepovedana pa je uporaba kemičnih sintetičnih sredstev, vseh herbicidov, razkuženih semen, regulatorjev rasti. Na razpolago je manj fitofarmacevtskih sredstev kot v konvencionalnem vinogradništvu, zato varstvo temelji na preventivi – narediti vse potrebno za preprečevanje razvoja škodljivih organizmov, pri čemer si lahko ekološki vinogradniki pomagajo tudi z dovoljenimi sredstvi za krepitev in nego vinske trte (sredstva na podlagi kamnin, mineralov, izvlečkov morskih alg, žitnih fermentov itd.).

 

Zelena dela

Pravilno in pravočasno izvedena zelena dela so še bolj pomembna kot v konvencionalni pridelavi grozdja. Z njimi namreč dosežemo, da je na trtah dovolj zdravih, osončenih listov, da je razmerje med količino listov in pridelkom ustrezno ter da so trsi zračni. Zelena dela so izrednega pomena za zdrav pridelek in dobro učinkovitost dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev.

 

Naprava vinograda

Naprava ekološkega vinograda poteka podobno kot pri neekoloških vinogradih. Za ekološko vinogradništvo so primerne prave vinogradniške lege  - dvignjene, zračne, osončene, saj je ekološka pridelava bolj ranljiva, zlasti ob neugodnih vremenskih razmerah. Sorte in podlage je potrebno izbirati glede na rastišče bodočega vinograda, vinogradnik naj izbere določeni sorti čim bolj optimalno rastišče. Za sajenje in podsajanje je potrebno saditi ekološke trsne cepljenke, če jih ni na razpolago, pa se lahko sadi konvencionalni sadilni material, vendar je potrebna za sajenje takega materiala predhodna odobritev kontrolne organizacije.

 

Kaj je ekološko vinarstvo?

Vino  je kmetijsko-prehrambeni pridelek, pridelano z alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, stisnjenega iz grozdja vinske trte. Ekološko vino je vino, ki je predelano iz ekološko pridelanega grozdja. V postopku pridelave  ekološkega vina se izključijo vsi enološki postopki in enološka sredstva, ki bi lahko bili zavajajoči glede dejanske narave ekoloških proizvodov. Leta 1991 so v EU predpisali pravila glede ekološke pridelave grozdja, od avgusta 2012 pa lahko tudi vina označujemo z logotipom »ekološko«, saj so v  novi regulativi tudi pravila za vinifikacijo in kletarjenje. V Sloveniji so v letu 2016 z logotipom ekološko označili 220.038 l vina (cca 290.000 buteljk) na 25 KMG. Največja količina pridelanega ekološkega vina na enem KMG je bila 40.000 l in sicer v okolišu Slovenska Istra v Primorski deželi. Enološki postopki in enološka sredstva, ki se lahko uporabijo pri pridelavi ekološkega vina, so končno določeni z Izvedbeno uredbo ES št. 203/2012 z dne 8. marec 2012.  Uredbi  ES št. 606/2009 in ES št. 607/2009 (enološki postopki in sredstva) se uporabljata, razen če je v dodanem poglavju 3a Uredbe 203/2012 drugače določeno. Pri sestavljanju vsebine Uredbe ES št. 203/2012 je bila upoštevana študija, narejena v letih 2006-2009 v, v Projektu ORWINE. Izvedena je bila anketa med potrošniki, ki so od ekološke pridelovalcev vina pričakovali: pri pridelavi vina se ne uporablja konzervansov, ki bi vplivali na sortnost vina; enoloških postopkov, ki bi vplivali negativno na zdravje ljudi in da se predpiše nižjo vrednost skupnega žvepla kot pri ostalih vinih.

 

Enološki postopki in omejitve

Pri pridelavi vina se uporabljajo določeni postopki in enološka sredstva. Mnogi ekološki vinarji so nad regulativo EU razočarani, saj so pravila precej »ohlapna«,  dovoljujejo še marsikaj, kar bi izločili oziroma že dolgo ne uporabljajo več. Tako so še vedno dovoljeni naslednji postopki: toplotna obdelava mošta (do 70 °C), filtriranje z inertnim filtracijskim sredstvom, reverzna osmoza, uporaba ionskih izmenjevalnih smol, centrifugiranje z inertnim filtracijskim sredstvom - velikost por ne sme biti manjša od 0,2 µm. Seveda je uporaba teh postopkov omejena. Postopki, ki so prepovedani, ker močno spremenijo sestavo vina,  pa so: delno zgoščevanje z ohlajanjem, obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilizacije vina, delna dealkoholizacija vina, odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih postopkih in uporaba kationskih izmenjevalnih smol. Med proizvodi in snovmi, ki se lahko uporabljajo ali dodajajo ekološkim proizvodom iz člena 29c Uredbe št.606/2009 so: perlit, celuloza, diatomejska zemlja, dušik, CO2, argon za zaščito vina, selekcionirane kvasovke (komercialne), mlečnokilsinske bakterije, hrane za kvasovke (DAP, tiamin hidroklorid), tanini, kisline za dokisanje, karbonati za razkisanje, želatina, jajčni beljak, ribji mehur, bentonit, oglje, gumi arbice, askorbinska kislina…

 

Žveplanje vina

Tako dolgo, so vinarji čakali na regulativo, prav zaradi vsebnosti skupnega žvepla, ki naj bi ga ekološki vinarji lahko dosegali pri zaščiti vina.  Kljub temu, da so nekateri pridelovalci že dosegli zmanjšanje vsebnosti žveplovega dioksida v vinu, brez njega vseeno ne gre donegovati zdravega vina in je njegova uporaba nujna,  ker deluje antimikrobno, antioksidativno, preprečuje delovanje encimov in reagira z polarnimi ogljikovimi karbonilnimi spojinami.  Predpisana višina žvepla  je pri suhih vinih z ostankom sladkorja pod 2 g/l: 150 mg/l bela in rose vina (konvencionalna vina 200 mg/l); 100 mg/l rdeča vina (150 mg/l konvencionalna vina); 155 mg/l pri kakovostnih penečih vinih (185 mg/l konvencionalna vina). POUDAREK Pri vinih z ostankom sladkorja nad 2 g/l se lahko vsebnost žvepla zviša za 30 mg/l. Še vedno velja, da v primeru izjemnih vremenskih razmer na določenih vinorodnih območjih, lahko vinarji uporabijo dodatne količine žvepla, da se doseže končna stabilnost vina. Za žveplanje vina se lahko uporablja žveplov dioksid, kalijev bisulfit in kalijev metabisulfit.

 

»Ekološki logotip EU«

Vsa živila in pridelki in sem sodi tudi vino, ki gredo skozi postopek neodvisne in nepristranske kontrole in certificiranja na inštitucije za certificiranje ekološke pridelave in izpolnjujejo pogoje pravilnikov, uredb in strogih standardov kakovosti, prejmejo certifikat. »ekološki logotip EU« je obvezen na vseh ekološko pridelanih izdelkih. Pridelovalci, ki uporabljajo ekološki logotip EU, morajo hraniti dokazila vsaj za obdobje petih let, po vnosu vina na trg, vključno s podatki o količinah vina v litrih na kategorijo vina in leto. V primeru, da dokazila nimajo, se vino lahko označi samo kot  »vino proizvedeno iz ekološkega grozdja«.

Ekološko vinogradništvo in vinarstvo.pdf


Mojca Mavrič Štrukelj, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (VINOGRADNIŠTVO)

mojca.mavric_strukelj@go.kgzs.si

Tamara Rusjan, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (VINARSTVO)

tamara.rusjan@go.kgzs.si

 

grozdje

Tehnološka navodila za ekološko pridelavo grozdja

Tudi v Sloveniji ekološka pridelava predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. Sestavni del tega procesa je tudi ekološka pridelava grozdja za vino. Ekološka pridelava grozdja je poseben postopek pridelave, ki poteka v skladu z natančno določenimi strogimi predpisi in pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov ter pristojnega inšpektorata. Vsak, ki se odloči za takšen način pridelave, mora pridobiti ustrezen certifikat. Ekološki vinogradi predstavljajo 3,4 %
vseh površin vinogradov v Sloveniji. Ker je ekološko vinogradništvo delovno intenzivno, zahteva veliko število ur ročnega dela ter nova, dodatna znanja.

Vas zanima ekološko kmetijstvo ali ste se v ekološko kmetovanje že usmerili? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Tehnološka navodila za ekološko pridelavo poljščin, zelenjadnic, sadja in grozdja, pri pripravi katerih so sodelovali tudi naše sodelavke in sodelavci.

 

TEHNOLOŠKA NAVODILA za ekološko pridelavo grozdja

Navodila bodo v pomoč vsem ekološkim pridelovalcem, da boste lahko ustrezno in pravilno izvajali aktivnosti v okviru omejitev in možnosti, ki jih prinaša vključenost v shemo ekološkega kmetovanja.

Vsebina zajema vsa tehnološka opravila in preventivne ter okolju prijazne ukrepe varstva rastlin. Predstavljeni so tudi predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo, pravilna izbira lege, oskrba in obdelava tal, sajenje, pridelava posameznih vrst kmetijskih kultur, pa tudi smernice, kako kombinirati ukrep ekološkega kmetijstva z zahtevami operacij ukrepa kmetijsko - okoljsko - podnebnih plačil (KOPOP) in druge vsebine.

Ekološka pridelava je delovno veliko bolj intenzivna od standardne in zahteva veliko znanja. Ob ustrezni tehnologiji in uspešnem trženju pa so pridelki in prihodek visoki.

 

Cilji ekološke pridelave so povezani prav z ohranjanjem dobrine, ki je temelj naše prehranske varnosti, in so naslednji:

  • dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, ohranjaje splošne vrstne in genetske pestrosti kmetijskih rastlin in živali ter organizmov, agrarnih in obargarnih biotopov,
  • pridelava hrane nadstandardne kakovosti, ki naj v prehrani sodobnega človeka prispeva k preprečitvi negativnih učinkov uživanja manj kakovostne in snovno neuravnovešene hrane (državni zdravstveni vidik),
  • vzdrževanje kmetijske pokrajine za opravljanje dodatnih ekosistemskih funkcij (npr. varovanje pred razdiralnimi učinki vetra, nalivov in poplav, biodiverzitetni otoki ipd.),
  • dolgoročna možnost hkratnega izvajanja kmetijske pridelave in izrabe istih pedoloških enot za črpanje kakovostne pitne vode in tudi
  • povečevanje števila dohodkovno ustreznih delovnih mest v pridelavi in predelavi ter
  • povečevanje na kmetijstvo vezanih gospodarskih dejavnostih (turizem, trgovina, zdravstvo, energetika, temelječa naobnovljivih virih).

Novice

trgatev

16. november 2018

Prijava pridelka grozdja, mošta in vina do 20. novembra

Letos smo zadovoljni z vinsko letino, a NE POZABITE - do 20. novembra je potrebno na Upravno enoto prijaviti pridelek grozdja in vina na priloženih obrazcih.

več

Predavanje za zamejske kmete na povabilo Kmečke zveze.PNG22

07. september 2018

Zamejskim vinogradnikom predstavili koristne strokovne nasvete pred trgatvijo

Na povabilo zamejske organizacije slovenskih kmetov, Kmečke zveze iz Trsta, smo na že tradicionalnem srečanju na Opčinah zamejskim slovenskim vinogradnikom in vinarjem...

več

Vzorčenje grozdja (002)

27. avgust 2018

Dozorevanje grozdja letnika 2018

V pričakovanju vrhunskega letnika je zelo pomembno, da pri kletarjenju ne pokvarimo kakovosti, ki smo jo pridelali v vinogradu. Čistoča, doslednost, natančnost in znanje...

več

tokaj.jpg

14. avgust 2018

Ponudba za vinogradnike

Za vas pripravili ugoden paket, s katerim lahko spremljate pridelavo vina od grozdja do stabilizacije na beljakovine

več

Izobraževanja in dogodki

Ni aktualnih dogodkov.

5.300

vinogradniških gospodarstev

31

vinskih sort trenutno v trsnem izboru vinorodne dežele Primorska

6.483 ha

vinogradov v vinorodni deželi Primorska

70%

vseh slovenskih ekoloških vinogradov