Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Poročilo o ogledih dobrih kmetijskih praks na kmetijah v Italiji

datum: 12.07.2019

Poročilo o ogledih dobrih kmetijskih praks po kmetijah v Italiji in obisk Poskusne postaje Po' di Tramontana, 27. in 28.5.2019

Jana Bolčič,  Patricija Pirnat in Tončka Jesenko so v sodelovanju s svetovalcem in zastopnikom firme za gnojila in SKR Filnova ( https://www.filnova.it/) Valterjem Meneganzinom organizirali ogled kmetij v okolici Tržiča (It) in ogled Poskusne postaje PO' DI TRAMONTANA Rosolina.

 

1. Kmetija BELLINA: pridelava zelenjave v plastenjakih, živinoreja, peletiran hlevski gnoj. Pridelke tržijo direktno na kmetiji in tudi ostalim kupcem.

Rastlinska pridelava na 25 ha od tega 10 ha koruze, 8-10 ha trave, nekaj ha soje… (imajo 70 glav živine in gnoj z nastiljem (slamo dokupijo) tretirajo z določenimi sredstvi, ki jih obogatijo z mikroorganizmi (MO), ki omogočajo hitrejši razkroj – zorjeni gnoj nato peletirajo in prodajo firmi Filnova. V hlevu je manj smradu in muh.

Zelenjavo pridelujejo na 4 ha od tega 1 ha plastenjakov (spomladi -bučke, cepljene lubenice, cepljene melone; jeseni pridelujejo špinačo, blitvo, radič, motovilec…) sadike kupijo. Pridelujejo tudi breskve in jagode.

 

Namakajo  kapljično  ( fertirigacija),  v bližini je reka Stella. Vključeni so v Konzorcij namakanja in plačajo le takse in vzdrževanje sistema, kar je minimalni strošek.  Imajo naključne kontrole vode, kontrole tal na ostanke FFS, veterinarske preglede kar vse zagotavlja varno hrano.

Gnojenje:

-pred sajenjem gnojijo z zorjenim gnojem 1,5 kg/m2 (zorijo 6 – 12 mesecec, tudi na njivi

-sadike namočijo v pripravke obogatene z mikorizo (Trichoderma), ki zagotavljajo dobro zaščito koreninskega sistema in s tem boljšo konkurenčnost proti škodljivim patogenom.

Fertigirajo s prej naštetimi pripravki, ki jim dodajo manjkajoče makro in mikroelemente (P, K, Mg, Mn, S, Zn, Fe, Mo, B, Ca…)

Listno dognojujejo s pripravki na osnovi aminokislin in na osnovi rjavih alg.

Varstvo rastlin:

Velik izpad pridelka predvsem breskev zaradi marmorirane smrdljivke (1-2 generaciji, od aprila naprej, najmočnejša je oktobra). Kemično varstvo deluje na mlajšo fazo škodljivca. Stenica je polifag in naredi škodo z vbodom v povrhnjico. Tedensko so jih ulovili tudi do 5000 in pri škropljenju se stenica umakne v mejice.  Ne uporabljajo piretroide, ker uničijo tudi naravne sovražnike.

Na paradižniku imajo paradižnikovega molja (Tuta absoluta), uporabljajo biotično varstvo (Macrolophus), v sistemu bočnega prezračevanja plastenjakov imajo montirane protiinsektne mreže, vendar le-te zmanjšuje cirkulacijo zraka. Poleti senčijo s pripravki za senčenje (belež poškropijo po vrhu folije, kar dež do jeseni izpere iz folije). Pri nas pripravek Redusol, Njiva.

 

Večino pridelkov prodajo v domači trgovini, ki leži ob zelo prometni turistični cesti, ki vodi do predmestja Benetk. Določene artikle kupijo od sosedov, dokupijo lahko do polovice pridelkov.  KD ni omejen v kmetijski dejavnosti, vendar imajo poseben sistem obdavčitve.

2. Kmetija MICHELE DURANTI: pridelava zelenjave (hidroponika), jagod, zeleno gnojenje, pridelava špargljev, sadja. Na kmetiji predelujejo tudi mleko v sire, skute, jogurte,…. Tržijo direktno na kmetiji in ostalim kupcem.

 

Na kmetiji smo najprej občudovali velike grebene prekrite z rdečimi jagodami (Jolly), ki so jih pravkar obirali. Doma izdelan voziček je dober pripomoček za sedeče obiranje. Nasad menjajo vsako leto, sadijo avgusta. Sadika rodi do 0,7 kg jagod. V rastlinjaku je bil že obran nasad jagod posajen v kokosova vlakna – hidroponika. Ker imajo na kmetiji geotermalno vodo (40 oC) – vrtino so naredili na 400 m globine, vendar še v času, ko ni bilo potrebne koncesije, toplo vodo spustijo v sistem in imajo bolj zgoden pridelek jagod. Tudi šparglje imajo v rastlinjaku, ki jih februarja začnejo zalivati s toplo vodo in dobijo zgodnejši pridelek.

Gnojenje:

Kot na prejšnji kmetiji so osnova peletiran gnoj.  V posodi namešajo v vodo Trichodermo, mikorizne glive, koristne bakterije.  Vodo, ki ostane od namakanja sadik, uporabijo še v namakalnem sistemu. Ko začne rastlina rasti, dodajo fosfor nato še kalij in Mg,  ko je rastlina v stresu, B v času cvetenja. Pred in po cvetenju dodajo aminokisline (preko sistema ali preko listov). Nato pridejo na vrsto alge.

Višek sadja (jagode) predelajo v marmelade. Iz 80 kg jagod dobijo 30 kg marmelade. Kuhajo na 100 – 110 oC  v posebnih kotlih.  Vse prodajajo na domu v urejeni prodajalni – podobno kot prejšnja kmetija.

3. Kmetija GALASSO – pridelava industrijskega paradižnika na prostem, in drugih zelenjadnic (čebula, por,…), fertirigacija, prodaja na domu in preko Kmetijske zadruge BIBIONE.

 

Na biorazgradljivo folijo so pred dnevi (deževje, mokra tla) posadili zelo odporno in rodno sorto nizkega paradižnika INCAS (Nunhems) – pelati za predelavo (2 ha).  Sadijo ga na medvrstno razdaljo 1,5 x 0,7 m, to je od 6000 do 6500 sadik na hektar. Pobirajo ga ročno in  prodajo svežega v zadruge in trgovske verige. Dobijo 10 kg pridelka na sadiko in prodajo po 0,50 €. Jeseni in spomladi pridelujejo por. Posadijo po 150 000 sadik.

Kolobar:

  1. Paradižnik
  2. Koruza
  3. Soja
  4. Ječmen
  5. Paradižnik

 

Uporabljajo veliko pripravkov, ki jih predhodno obogatijo še z mikroorganizmi (MO). Z MO tretirajo tudi slamo preden jo zaorjejo, da pospešijo razkroj organske snovi. Poslužujejo se tudi setve mešanic za zeleno gnojenje. Podor iz gorjušice in redkvice. Gnojenje kot na prejšnjih kmetijah  - hlevski gnoj , mikorize, trichoderma, rizobacter, po 20 dneh aminokisline…20 dni pred obiranjem dodaja Ca – nitrat.

 

Varstvo: 

Didymela, verticilium – vse to rešuje Trichoderma (antagonist  - primerjava - kot 3 m visok človek, ki pomete z vsemi okoli sebe). Pred obiranjem -30 dni – doda v sistem Enovit. Ni težav s fitoftoro.

Veliko uporabljajo baker, ki ne vpliva negativno na Trichodermo. Uši -  Karate - zeon  - insekti so že odporni, zato uporabljajo Affirm.

Paradižnik namaka po potrebi (1 x tedensko). Na globini 120 m ima vrtino (400 l/sek) s pritiskom 4 bare (za kapljično namakanje mora pritisk zmanjšati na 1 bar). Strošek namakanja je majhen. Voda ima 14 oC.

2. DAN

Poskusna postaja PO' DI TRAMONTANA Rosolina. 

Na Poskusni postaji sodelujejo z okoliškimi kmetijami, tako da v poskuse vključujejo vsebine, ki so rezultat dogovorov s kmeti. Predstavili so nam poskuse testiranja več različnih podlag za plodovke (paradižnik), ki jih primerjajo z necepljenimi rastlinami paradižnika. V naslednjem plastenjaku so predstavili različne sorte paradižnika tipa volovsko srce. V tretjem poskusu testirajo na solatnih kumarah več sredstev za obvladovanje nematod v tleh. Preskušajo tudi različna sredstva za krepitev rastlin – SKR. Raziskave potekajo v sklopu univerze. 80% jih financira pokrajina Veneto, ostalo pa zaslužijo s prodajo lastnih pridelkov in s posameznimi projekti.

Postaja zajema 30 ha kmetijskih površin, 20 ha imajo v uporabi za namene različnih testiranj v poskusih. Od tega 2,0 ha rastlinjakov, 8 ha gozda, ostalo pa so kmetijske površine namenjene poskusom na prostem (avtohtone sorte artičok, bel, zelen in vijola špargelj ter avtohtono sorta šparglja Montina, sortne poskuse z grmastimi bučkami, z različnimi sortami radičev in solat ter endivije,….). Preskušajo tudi različne mešanice rastlin za zeleno gnojenje (križnice, metuljnice, žita in druge), skrbijo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih in divjih rastlin. Nekaj plastenjakov je namenjenih tudi poskusom s cvetjem(božična zvezda, surfinije, dipledanije, begonije,….), kjer izvajajo sortne poskuse in poskuse z različnimi substrati. Vse rezultate pa predstavijo zainteresiranim vrtnarjem in vrtnarijam v okviru dneva odprtih vrat.  

 

Paradižnik:

Podlago in hibrid sejejo istočasno, po 15 dneh podlago in cepič hibrida odrežejo pod kotom 45 o in jih stisnejo s spojko ter postavijo na senčno mesto, kjer vzdržujejo 100% vlago in temperaturo okrog 25 oC. Pri takih pogojih je uspeh zagotovljen.

Pri bučah sejejo podlago 3-4 dni prej, pri jajčevcih pa 25 dni prej. Podlage so robustne, zato pri paradižniku v nadaljnji rasti in razvoju rastlin puščajo dve stebli. Tako dobijo 10-15% večji in bolj izenačen pridelek.

 

Namakanje:

Glede na bogate izkušnje določijo termin namakanja, ki  mora biti uravnoteženo, sicer lahko prihaja do pomanjkanja Ca, še posebno v poletnem času, v času visokih temperatur. Kalcij je namreč pri visokih temperaturah slabo mobilen.

Varstvo:

Nematode (flupiram, Velom) – 7. in 21. dan po presajanju. Deluje 45 dni nato uporabijo pripravke na osnovi križnic (olja) - zvečer

 

Biotično varstvo ne uporabljajo ker je poleti presuho ozračje, zato rešujejo s SKR (sredstva za krepitev rastlin).

 

Jajčevci (ovalni in podolgovati hibridi):

Zalistnike pincirajo do mesta, ko se rastlina razveja, nato jo pustijo rasti do 1 m višine, ko jo zaradi boljše prezračenosti očistijo starih in odvečnih listov. Rastlina zraste visoko. Pridelek 14 - 16 kg/m2 

 

Paprika:

S cepljenjem hibridov paprike na odporne in robustne podlage se izognemo pojavu didymeli in verticilijumu in povečamo pridelek. Veliko cvetov, vendar so plodovi manjši .

 

Solatne kumare:

Rastline pustijo, da se razvijejo do določene višine, nato pa jih usmerijo  navzdol in jim odstranijo spodnje, stare liste. S tem stimulirajo preostalo rast in razvoj rastlin in plodov.

Odmiranje plodičev na določenih višinah rastlin solatnih kumar nastane zaradi  nihanja temperatur in prevelike obremenjenosti rastlin z novimi plodovi.

 

Hidroponika:

Bo v prihodnosti najbolj ekonomsko učinkovita. Na vreče, ki so napolnjene s kokosovimi vlakni z dodatkom perlita postavijo sadike plodovk in vzpostavijo kapljični sistem namakanja s fertirigacijo. Hranila dodajajo na osnovi opažanja stanja rastlin – koncentracije posameznih makro in mikro hranil prilagajajo glede na faze rasti rastlin in glede na dolgoletne izkušnje.

 

Kmetija FERULA obsega 170 ha kmetijskih obdelovalnih površin.

Pridelujejo žita na 70 ha, jabolka, šparglje na 17 ha, jagode 15 ha, trta, zelenjava

Namakanje -  postavljene imajo cevi za kapljično namakanje v tleh. Pri sadju – jabolka imajo le razpršilce montirane nad drevesa zaradi zagotavljanja protislanske zaščite.

Biorazgradljiva folija – po 4 mesecih propade.

 

Gnojenje:

Pri pripravi tal v osnovnem gnojenju uporabijo Stallatico (1t/ha), dodajo   K-sulfat, fosfat, nato še vodotopna gnojila.

Letos dodajajo pripravke na osnovi rjavih alg in Fe, kar se zelo obnese.

 

Pridelke in vino prodajajo v lastni trgovini na dvorišču. Imajo veliko sodobno urejeno klet z več sort vina.

Delovna sila:

Trenutno na 17 ha špargljevih nasadov dela 25 ljudi, v restavracijah pa še dodatnih 20 ljudi, v viških sezone pa zaposli še dodatno delovno silo. 

 

Zapisali: Ana Ogorelec

               Jana Bolčič

Bogata ponudba vrtnin v lastni trgovini na kmetiji.JPGPaprika v poskusu.JPGPonudba lastnih pridelkov v trgovini na kmetiji.JPGPridelava dinje v plastenjaku.JPGPridelava slastnih  jagod na visokih grebenih.JPGPridelava špargljev.JPGSolatne kumare - poskus z več hibridi.JPG