Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Pridelava cikorije – Cichorium intybus L. – Katalonski ali belušni radič

datum: 02.10.2019

Cikorija spada v družino košaric. Oblikuje pokončno visoko rozeto z izrazito narezanimi listi. Pridelujemo jo lahko za spomladanske in jesenske termine pridelave. Soparimo jo in iz nje pripravljamo okusne solate ali kot prilogo drugim jedem.

 

Radič (cikorija) je pestra skupina rastlin, največkrat so to trajnice, ki imajo že dolgo zgodovino gojenja za prehrano, krmo in zdravilstvo. Že starorimski pisci pogosto omenjajo radič v solati in kot kuhano zelenjavo. V Italiji je zelo razširjena pridelava vseh tipov radičev in zelo je priljubljen v prehrani. V Italiji namreč gojijo toliko vrst radičev (italijanski izraz za radič je "radicchio"), da mnogih sort drugod sploh ne poznajo. Radič (cikorijo) je mogoče gojiti v vsakem zmernem podnebju.

Radiči so čvrste rastline, odporne proti boleznim in škodljivcem in so najbolj uporabni od jeseni do spomladi, torej tedaj, ko najbolj primanjkuje drugih solatnih rastlin. Cikorija formira podolgovate in zbite pokončne rozete izoblikovane iz dolgih, regratu podobnih listov, z izrazito obeljenimi stebli. Pobiramo jo v jeseni in pozimi v plastenjakih, ko izoblikuje podolgovate zbite rozete. Najbolj pogosto uživamo kuhane cikorijine liste, ki ih pripravimo v solati z dodatkom česna, kuhanega krompirja, fižola ali kuhanih jajčk. Tako pripravljeno solato še prelijemo z dobrim oljčnim oljem, okisamo z domačim jabolčnim ali vinskim kisom, solimo in popramo. Vse skupaj dobro premešamo in tako pripravimo zelo okusno solato, predvsem v jesensko zimskem času.

Korenine in listje cikorije vsebujejo grenčino intibin, ki ugodno vpliva na izočanje žolča in znižuje nivo sladkorja v krvi. Zato jo priporočamo v prehrani sladkornih bolnikov. Uživanje cikorije pa ugodno vpliva tudi na prožnost žolča in na nastajanje želodčnega soka, kakor tudi na delovanje trebušne slinavke. Ljudska medicina priporoča cikorijo tudi za čisto polt. V 1 kg cikorije je: 29 g ogljikovih hidratov, 180 mg kalcija, 210 mg fosforja, vitamin C in karoten,...Uspeva v vseh tipih tal, pod pogojem,.da so zračna in dobro odcedna. Sicer ji tako kot radiču ustrezajo globoka, dobro strukturna tla z bogato organsko maso. Optimalne temperature med vegetacijo so od 16 - 23 oC. Gnojimo z dobro predelanim hlevskim gnojem ( 20-40 ton/ha) in mineralnimi gnojili: 100 kg N/ha, 200-220 kg P205/ha in 150 kg K20/ha. Organsko maso zaorjemo 30-40 cm globoko, s fosforjem in kalijem gnojimo pred pripravo zemljišča za presajanje sadik. Z dušikom (N) gnojimo večkrat med vegetacijo.

Dobri sosedi cikorije so: grah, fižol, paradižnik, bučke, dinje. Še posebej moramo biti pozorni pri doslednem namakanju pri vzgoji sadik v stiroporastih ploščah, kasneje pa pri presajanju, da rastlinam ublažimo presaditveni šok. Sadike vzgojimo v stiroporastih ploščah, ki jih predhodno napolnimo s hranilnim substratom (Stender, Brill). Seme posejemo preko avtomatske sejalne linije. Lahko pa vzgojimo sadike tudi na setvenici. Seme sejemo v juliju, sadike pa presajamo v avgustu mescu. Pridelek pobiramo v jeseni in pozimi pri vzgoji v plastenjakih.Za direktno setev, ki jo vršimo s pnevmatsko sejalnico, rabimo 3-6 kg semena/ha, za pridelavo iz sadik pa 1 kg semena na ha. Ko sadika razvije 7-8 pravih listov (30 - 50 dni po setvi semena) jih strojno posadimo (običajno z dvorednim sadilcem).Priporočljive razdalje sajenja cikorije so: 45 cm x 45 cm ali 50 cm x 45 cm, tako da zagotovimo rastlini zadosten življenjski prostor.

Z upoštevanjem večjih razdalj pri sajenju se izognemo boleznim, ker z večjimi sadilnimi razdaljami zagotovimo zadostno kroženje zraka med rastlinami. Med vegetacijo skrbimo za rahljanje in zračenje tal z okopalniki in česalniki medvrstnega prostora. Le tako lahko rastlinam zagotovimo dobra strukturna  in zračna tla. Z uporabo okopalnikov in česalnikov redno čistimo tudi plevele. Dobre rezultate dosegamo z vzgojo na gredicah, prekritih s črno folijo in kapljičnim sistemom namakanja in dognojevanja. Cikorijo zlagamo v lesene ali plastične zaboje, pridelamo pa lahko 35-40 ton cikorije po hektarju. Sorte v pridelavi na obalnem območju: Cicoria Catalogna Brindisina (Zorzi), Clio (Clause).                                                                

BOLČIČ 2014 030

  Jana BOLČIČ, KGZS Zavod GO.