Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

PRIDELAVA VRTNIN V EKOLOŠKEM KMETOVANJU

datum: 03.04.2020

V tabelah so navedeni normativi, ki jih upoštevamo v pridelavi zelenjadnic. Naveden je tudi primer za intenzivno pridelavo zelenjadnic v plastenjaku.

PRIDELAVA VRTNIN V EKOLOŠKEM KMETOVANJU - NORMATIVI

Vrtnine – potrebe (tla, svetloba, temperatura, voda

VRTNINA

semen v g

Globina setve v cm

Optimalna T v o C

Minimalna T v o C

Čas za vznik - dni

Ciklus rasti v dneh

BLITVA

50 - 60

1,5 - 2

15 - 20

 5

10 - 12

50 - 60

KORENJE

800 - 850

0,2 – 0,5

18

6

15 - 30

70 - 120

KUMARE

30 - 40

1,5 - 2

25

15

6 – 10

60 – 90

SOLATA

700 - 900

0,5

15 - 20

5

6 - 8

50 - 100

PAPRIKA

150

0,5 - 1

20 - 25

15

15 - 20

150 – 180

PARADIŽNIK

300 - 400

0,5

20 -22

12 - 13

10 - 12

130 - 180

POR

350 - 400

0,5 - 1

15 -20

5

15 - 25

120 -180

ŠPINAČA

90 - 100

1,5 - 2

15

5

12 - 15

40 - 65

BUČKE

4 - 8

2 - 3

25 - 30

15

10 - 12

45 - 70

RADIČ

500 - 600

0,5

15 - 20

5

6 - 8

120 - 150

ZELJE

300 - 350

0,5

18 - 20

6

8 - 10

100 - 180

B. OHROVT

300 - 350

0,5

18 - 20

6

8 - 10

100 - 180

OHROVT

300 - 350

0,5

18 - 20

6

8 - 10

100 - 180

BROKOLI

300 - 350

0,5

18 - 20

6

8 -10

70 - 80

RDEČA PESA

90 - 100

1,5

15 - 22

 

9-12

 

 

 

 

 

 

 

 

               

 

V povprečju zahtevajo vrtnine dobro osvetlitev, strukturna tla z visokim deležem humusa in dobro odcedna tla. Potrebno je opravit analizo tal, da nato izvajamo osnovno gnojenje in dognojevanje glede na rezultate analize tal. V ekološki pridelavi uporabljamo organska gnojila. Zelo pomembno je, da rastline razvijejo bujen koreninski sistem in predvsem bogato maso koreninskih laskov, ker bodo na ta način lahko nemoteno črpale vodo in hranila iz tal.

Sorte po vrstah vrtnin

V ekološki pridelavi v čim večji meri sadimo sorte. V kolikor imamo dobre rezultate tudi s posameznimi kultivarji pa kontrolno organizacijo s posebnim obrazcem zaprosimo za dovoljenje za nabavo semena kultivarja, ki ga želimo pridelovati.

Sadike – lastna pridelava

Seme posejemo v stiroporaste plošče ali pa plastificirane plošče. Posejemo ga v dober substrat (dovoljen v ekološki pridelavi). Pazimo na namakanje, ki mora biti zelo uravnoteženo. V poletnem času je pomembno, da ustvarimo senčenje nad setvenico, da se izognemo sončnim opeklinam na rastlinah. Pridelava sadik v poletnem času poteka lahko zelo hitro, sadike solate lahko pridelamo v 20 – 25 dneh.

Kolobar ali vrstenje rastlin

Vsako leto so zapišemo načrt kolobarja. Pri vrstenju rastlin upoštevamo, da se rastlina iz iste družine vrne na isto mesto po 4 letih. Na ta način se v veliki meri lahko izognemo napadom talnih gliv in tudi nematod. V plastenjaku pridelamo lahko vsaj 2 kulturi na leto.

Zelenjadnice po družinah:

  • Metuljnice: grah, fižol, čičerika, bob, leča.
  • Križnice: ohrovt, cvetača, brokoli, rukola, rdeča mesečna redkvica, brstični ohrovt, zelje, nadzemna kolerabica.
  • Bučevke: bučke, buče, kumare, lubenice, dinje.
  • Lilijevke: česen, čebula, por, šalotka, špargelj.
  • Usnatice: rožmarin, bazilika, žajbelj.
  • Rožnice: jagode.
  • Košarice: solate, radiči, cikorije, kardij, artičoka.
  • Lobodovke: špinača, blitva, rdeča pesa.
  • Razhudnikovke: paradižnik, krompir, jajčevec, paprika.
  • Kobulnice: peteršilj, zelena, korenje, koromač.
  • Glede na izkušnje priporočamo v plastenjakih pridelavo: paradižnika, paprike, kumar, solate, blitve in špinače. Na prostem pa pridelavo radičev, grmastih bučk, ohrovta, zelja, brokolija, pora, rdeče pese. Zaradi zagotavljanja širokega kolobarja pa bi lahko zgodnje sorte križnic pridelovali tudi v plastenjaku.

    V marcu mesecu pričnemo s sajenjem paradižnika, nato paprike in kumar.

    Normativi za sajenje – medvrstne razdalje po kulturah (osvetlitev)

    Sadilne razdalje so velikega pomena, posebno še v ekološki pridelavi. Rastlinam moramo zagotovit dovolj prostora in svetlobe za njihov nemoten razvoj.

     

    Kultura

    Sadilne razdalje

    Solata

    35 cm x 35 cm

    Bučke

    100 cm x 50 cm

    Paradižnik

    80 cm x 40 - 50 cm

    Zelje

    40 cm x 40 cm; 70 cm x 40 cm (jesen)

    Špinača

    25 cm x 5 cm

    Ohrovt

    70 cm x 50 cm

    Kumare

    80 cm x 30 - 50 cm

    Radič

    35 cm x 35 cm; 45 cm x 45 cm (jesen)

    Por

    60 cm x 5 cm

    Brokoli

    60 cm x 40 cm

    Blitva

    25 cm x 5 cm

    Paprika

    80 cm x 40 cm

    Rdeča pesa

    30 cm x 6 cm

     

    Gnojenje, dognojevanje – organska gnojila

    Razhudnikovke, križnice, lobodovke in bučevke imajo velike potrebe po hranilih. Košarice in lilijevke pa imajo srednje velike potrebe po hranilih.

     

    V spodnji tabeli so podane vrednosti potreb po hranilih za posamezne kulture (kg/ha):

    KULTURA

    N

    P205

    K20

    t/ha

    Solata

    116

    26

    106

    20

    Bučke

    150

    40

    150

    30

    Paradižnik

    220

    48

    240

    60

    Zelje

    224

    48

    224

    40

    Špinača

    146

    40

    146

    20

    Ohrovt

    255

    60

    225

    30

    kumare

    160

    80

    233

    100

    Radič

    160

    30

    130

    20

    Por

    90

    30

    95

    20

    Brokoli

    210

    60

    165

    15

    Blitva

    176

    48

    176

    20

    Paprika

    180

    30

    135

    30

    Rdeča pesa

    133

    40

    133

    20

    Vir: Smernice za integrirano pridelavo vrtnin, 2017

     

    Organska gnojila

    SUPERGUANOXY – 4/5 % N + 15/16 % P2O5 +5/6 % K2O + 43/48% O.S.

    STALLATICO – 3% N + 4% p2o5 + 4% K2O + 45% O.S..

    DUNG – 3% N + 6% P2O5 + 12% K2O.

    KOMPOST – 4,5% N + 5% P2O5 + 4% K2O + 60% O.S.

    AZOCOR – 11% N + 77% o.s.

    AMINOVITAL – 9% N + 75% aminokislin.

    Mineralna gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi:

    KALIJEV SULFAT – 50 % K2O in 18 % S.

    HYPERCORN – 26 % P2O5.

    PATENTKALIJ – 30 % K2O + 17% S + 10% MgO.

    PATENT – PK – 12% P2O5 + 15% K2O + 11% s + 5% MgO.

    Vir: Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo, 2009

     

    Sredstva za krepitev rastlin

    ALGOVITALPLUS

    PLANTONIC

    AGREE (B.th.var. aizawai) – paradižnikov molj, koruzna vešča, južna plodovrtka, listne sovke, kapusova sovka, kapusov belin, repni belin, kapusov molj, slakov veščec, čebulni molj.

    PRESTOP – Pythium spp., Fusarium spp., Rhyzoctonia spp., Phytophtora spp., Botrytis spp., Didymella Lycopersici.

    RASTI SOIL TONIC G – naravni zeolit z povečanje odpornosti rastlin.

    WETCIT – naravni ekstrakt pomaranč, biorazgradljiva močila. Wetcit optimira učinkovitost ostalih pripravkov.

    PLANTONIC (ekstrakt koprive, vrbe in sončničnega olja) – za dvig odpornosti rastlin.

    CIRKON (ekstrakt ameriškega slamnika) – za dvig odpornosti rastlin.

     

    Oskrba rastlin – opora, ovijanje rastlin okoli opore, čiščenje zalistnikov)

    Možnosti postavitve opore so različne. Najbolj pogosto se odločamo za postavitev polietilenskih vrvic na katere ves čas ovijamo rastline (paradižnik, kumare). Pri paradižniku je potrebno tudi redno odstranjevati zalistnike. Pri kumarah pa izbiramo sorte ali kultivarje, ki ne oblikujejo stranskih vrež ali pa je teh zelo malo. Pri papriki je tudi potrebno odstranjevat zalistnike.

    Tehnologija pridelave

    Plodovke pridelujemo na dvignjenih gredicah, ki jih opremimo s kapljično cevjo in prekrijemo s črno ali rjavo folijo. Tudi vmesni prostor v plastenjaku lahko prekrijemo s za vodo prepustno folijo, ki ima dolgo življenjsko dobo. Na ta način ohranjamo dobro strukturo tal, preprečujemo izhlapevanje vode iz tal in preprečujemo rast plevelov. Lahko pa medvrstni prostor prekrijemo s slamo.

    Namakanje – potrebe rastlin po vodi

    Najbolj racionalen in ekonomičen je kapljični način namakanja. Za zagotavljanje dobre omočenosti morajo biti kapljači na 20 cm. V poletnem času je potrebno plodovke (paradižnik, kumare, paprika, bučke) oroševati tudi od zgoraj z meglenjem, s pomočjo mikrorazpršilcev.

     

  • KULTURA
  • Pridelek (kg/m2)

    Pridelek

    (kg/500 m2)

    Pridel.

    (kg/1000 m2)

    Pridelek (t/ha)

    Solata

    2

    1000

    2.000

    20

    Bučke

    3

    1500

    3.000

    30

    Paradižnik

    7,5

    3750

    7.500

    75

    Zelje

    3

    1500

    3.000

    30

    Špinača

    2

    1000

    2.000

    20

    Ohrovt

    4

    2000

    4.000

    40

    kumare

    10

    5.000

    10.000

    100

    Radič

    1

    500

    1.000

    10

    Por

    2

    1000

    2.000

    20

    Brokoli

    1

    500

    1.000

    10

    Blitva

    2

    1000

    2.000

    20

    Paprika

    2,5

    1250

    2.500

    25

    Rdeča pesa

    2

    1000

    2.000

    20

     

    PRIMERI ZA KOLOBAR (spomladansko poletni termin pridelave = A/jesensko zimski termin pridelave = B)

    2020: po 1000 m2 za kulturo:

    A: paradižnik – paprika – kumare

    B: solata  -  blitva  -  špinača

     

    2021: po 1000 m2 za kulturo:

    A: kumare – bučke – solata

    B: blitva  -  špinača  -  por

     

    2022: po 1000 m2 za kulturo:

    A: zelje – solata – paradižnik

    B: špinača – brokoli – blitva

     

    2023: po 1000 m2 za kulturo:

    A: paradižnik – paprika – kumare

    B: solata  -  blitva  -  špinača

     

    2024: po 1000 m2 za kulturo:

    A: brokoli – zelje – blitva

    B: blitva – špinača - solata

     

    Priprava za trg

    Izredno pomembno je, predvsem v poletnem času, da pobiramo pridelke zjutraj, ker so takrat rastline še dovolj ohlajene od noči.

     

     

     

    KGZS Zavod GO:

    Jana Bolčič, univ. dipl. inž. agronomije