Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

INTEGRIRANA PRIDELAVA PARADIŽNIKA Tehnološki list

datum: 29.04.2020

Paradižnik je najpomembnejša zelenjavna vrsta za naše pridelovalno območje. Vrsta izvira iz Južne Amerike in Mehike. Tudi večina divjih sorodnikov, s katerimi ga lahko križamo, izvira iz teh območij. Te vzorce danes hranimo v genskih bankah po vsem svetu.

Solatni paradižnikSolanum lycopersicum

solatni paradižnik

Paradižnik vsebuje izredno pomembno zdravilno učinkovino likopen, ki ga najdemo največ v zelo zrelih paradižnikih. Zrele paradižnike obdelamo na oljčnem olju, ko pripravljamo okusno paradižnikovo mezgo. Tako se nam tudi likopen najbolje izloči. Paradižnik vsebuje še vitamin B 3, niacin, ki veže in čisti strupe iz telesa. Vsebuje tudi veliko folne kisline, ki je izredno pomembna za celično rast in nastajanje krvi v telesu. Prav tako vsebuje veliko C vitamina, ki je pomemben za krepitev imunskega sistema. Zreli rdeči plodovi so bogati s kalijem in cinkom ter z vlakninami.

Uživanje paradižnika in njegovih proizvodov pospešuje presnovo, varuje in krepi sluznice celega telesa, krepi srce in ožilje ter izboljša izločanje vode iz telesa. Iz paradižnika pripravljamo okusne solate, paradižnikovo mezgo, predjedi v kombinaciji s sirom in oljkami, s testeninami. Nepogrešljiv je pri pripravi pice. Lahko jih posušimo in vlagamo v kozarce z dodatkom oljčnega olja. Zelen paradižnik lahko vlagamo in ga ponudimo kot prilogo mesnim jedem. Pripravljamo ga lahko na žaru, skupaj z drugo zelenjavo. Nepogrešljiv je tudi pri pripravi omak za ribje jedi,….

 

 

Paradižnik spada v družino Solanaceae. Rastline so občutljive na temperature, ki so nižje od 10 o C. Zahteva bogata humusna tla. Najbolj uspešna je pridelava plastenjakih. Poznamo več vrst paradižnika. Pri nas je tradicionalno uveljavljena pridelava solatnega paradižnika (indeterminantni tip paradižnika), pa tudi pridelava grmastega – determinantni tip paradižnika. Poznamo pa še grozdast tip paradižnika, dekorativne paradižnike v obliki češnje, slive, jagode. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za stare sorte paradižnika v tipu 'marmande' in volovsko srce, ker so bolj mesnati in sočni, s tanjšo kožico in so bolj okusni paradižniki. 

 

Načini pridelave

Solatni paradižnik pridelujemo:

> v plastenjakih, v nizkih tunelih in na prostem,

> na predhodno strojno pripravljenih dvignjenih gredicah, ker so naša tla bogata z glinastimi delci in zato le počasi odcedna,

> gredico strojno opremimo s kapljičnimi cevmi za namakanje in prekrijemo s črno folijo, še bolje je, če uporabimo biorazgradljivo folijo, ki je za okolje bolj prijazna in jo po končani sezoni pobiranja plodov le plitvo zadelamo v tla, da se razgradi po naravni poti,

> kapljično namakanje plodovk je zelo učinkovito in racionalno zaradi manjše porabe vode ter večjega varstva rastlin,

> namakanje vršimo v dopoldanskem času, ko so procesi v rastlini bolj intenzivni in ima rastlina večji impulz po črpanju vode in hranil iz tal, hkrati pa lahko v poletnem času zaradi visokih temperatur namakamo tudi sredi dneva, da nekoliko ohladimo zemljo v območju koreninskega sistema,

> šele vsako tretje do četrto leto sadimo paradižnik na isto mesto, da se z upoštevanjem pravilnega sledenja v čim večji meri izognemo pojavom talnih gliv.

 

 

Pedoklimatske zahteve

>

> temperatura v času presajanja: 8 - 10 oC,

> optimalne temperature za rast in razvoj rastlin: 21 - 24 o C,

> optimalne temperature za oplodnjo: 21 - 27 o C,

> cvetovi se ne razvijajo normalno pri temperaturah, ki so nižje od 15 o C in pri temperaturah, ki so višje od 35 o C,

> čmrljeve družine vnesemo v plastenjake v času odpiranja prvih cvetov, ker so izredno delavni pomočniki za boljšo oplodnjo paradižnika v plastenjakih,

> poškodbe na rastlinah nastanejo pri temperaturah nad 30 o C (ožigi, fiziološke motnje),

> otežen je prehod fosforja v rastline pri temperaturah pod 15 o C,

> fotosinteza je najintenzivnejša pri 22 o C, pod 10 o C pa se zelo upočasni,

> za doseganje visoke kakovosti plodov mora biti temperatura vsaj 18 o C,

> najprimernejša relativna zračna vlaga je 60 – 70 %,

> optimalna osvetlitev za fotosintetsko aktivnost je 5000 - 6000 lux - ov, 10000 lux - ov pa za dober nastavek cvetov, ugoden pH je med 6,5 - 7.

grmast paradižnik

 

Medvrstne razdalje sajenja

indeterminanten tip paradižnika: 90 - 120 cm x 35 - 40 cm,

determinanten tip paradižnika: 80 - 100 cm x 40 - 45 cm.

 

Kolobar in redna opravila v nasadu paradižnika

> dobre predhodne kulture za paradižnik so: žita, metuljnice, kapusnice, solatnice in stročnice,

> gnojenje vršimo na podlagi predhodne analize tal,

> vzdržujemo visok humus v tleh z uporabo visoko kakovostnih organskih gnojil,

pomemben je izbor sort, ki so odporne na Verticillium, Fusarium, Cladosporium in na nematode,

> vsaj 3 leta moramo predhodno pridelovati druge kulture preden pride ponovno paradižnik na isto pridelovalno mesto,

> pomembna je tudi solarizacija terena v skrbi za ohranjanje zdravih in rodovitnih tal,

> potrebno je dognojevanje z dušikom v več obrokih ali pa uporaba visoko kakovostnih mineralnih gnojil s počasnim sproščanjem dušika v daljšem pridelovalnem obdobju,

> pomembno je redno čiščenje zalistnikov in čiščenje plevelov v medvrstnem prostoru ter redno privezovanje stebla na oporo ali pa ovijanje stebla okrog vrvice,

> za doseganje izenačenih in kvalitetnih plodov je potrebno redčenje plodov, še posebno v pridelavi grozdastega paradižnika.

 

Gnojenje

Gnojimo na podlagi analize tal. Pred oranjem zadelamo v tla organska gnojila in del mineralnih gnojil (fosforjeva in kalijeva gnojila). Preostali del gnojil dodajamo preko fertigacije med vegetacijo z visokokakovostnimi hranili.

Okvirne norme za gnojenje paradižnika v plastenjakih pri pridelku 110 ton/ha so: 320 kg/ha dušika, 60 kg/ha fosforja, 460 kg/ha kalija, 50 kg/ha magnezija MgO, 150 kg/ha kalcija (Ca O).

Kalcij apliciramo preko listov – foliarno, ker je v poletnem času, v času visokih temperatur slabo mobilen. Še posebej to velja v primeru pridelave paradižnika v tleh, ki vsebujejo veliko kalcija (karbonatna tla).

 

Namakanje

> priporočamo kapljično namakanje, da se izognemo omočenosti listne mase in previsoki zračni vlagi,

> namakanje vršimo v dopoldanskem času, posebno enakomerno mora biti namakanje v fazi debeljenja plodov, da preprečimo pokanje plodov,

> plodovke potrebujejo velike količine vode za uspešen razvoj plodov

            (od 3000 - 3500 m3/ha).

 

 

 

Priporočene količine vode za namakanje:

  1. MAREC – pred presajanjem: 1 x (5 - 10 l vode/m kapljične cevi)
  2. MAREC – do ukoreninjenja sadik: 2 – 4 x (5-10 l vode/m kapljične cevi)
  3. APRIL – cvetenje 1. in 2. etaže: 1 x na teden (13,5 l vode/m kapljične cevi)
  4. MAJ – pred pobiranjem: 2 x na teden (11,6 l vode/m kapljične cevi)
  5. MAJ – v času prvih pobiranj: 2 x na teden (15,5 l vode/m kapljične cevi)
  6. JUNIJ – v času pobiranja plodov: 2 x na teden (19,8 l vode/m kapljične cevi)
  7. JULIJ – v času pobiranja plodov: 2 x na teden (22 l vode/m kapljične cevi).

   Okusni rdeči plodovi paradižnika

Priprava za trg 

Paradižnik zlagamo v kartonaste zabojčke po debelini plodov. V I. razred spadajo plodovi, ki dosegajo 180 - 200 g na plod, v II. razred pa spadajo plodovi z manjšim premerom (150 -180 g). Bistvo je, da so plodovi enakomerno obarvani in enake debeline.

Tradicionalno tržimo plodove, ki so  le rahlo obarvani. V zadnjih letih pa narašča povpraševanje po rdeče obarvanih plodovih. Te zahteve so posledica vedno večjih vplivov iz tujih trgov (Španija, Italija,…).  V nekoliko manjši meri narašča tudi zanimanje za pridelavo grozdastega tipa paradižnika in češnja tip paradižnika. Za natančnejše  pridelovalce so v manjšem obsegu te sorte zanimive, ker so izredno dobrega okusa in običajno imajo te sorte tudi visoko vsebnost likopena, kar pa je genetsko pogojeno in se vsebnost likopena razlikuje od sorte do sorte. 

 

Sortiment

Pridelujemo sorte Belle F1, Amethis F1, Jaguar F1, Buran F1, Optima F1, Rally F1, od nizkih paradižnikov pa Hector F1, Vivaldi F1, Serdika F1. V manjši meri pa domače sorte v tipu volovsko srce in v tipu marmande. 

 

Sadimo kultivarje, ki so odporni na nematode (N), Verticillium dahliae (V), Tomato Yellow Leaf Curl Virus (TYLCV), Tomato spotted Wilt Virus (TSWV), Stemphylium solani (St), Tomato Mosaic Virus (ToMV) in druga glivična ali virusna obolenja.

degustacija

 

Zavod KGZS Zavod GO: Jana Bolčič