Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Posledice suše 2022

datum: 22.07.2022

Voda postaja vedno bolj pomembna dobrina na vseh področjih človekovega delovanja. V Slovenski Istri v kmetijstvu, v pridelavi zelenjave in sadja, v zadnjem desetletnem obdobju v posameznih letih beležimo vedno daljša sušna obdobja, ki pomembno vplivajo na pridelavo zelenjave in sadja. Že od lanske jeseni ne beležimo pomembnih padavin, ki bi v zadostni meri napolnile podtalnico. Pri pridelavi vrtnin smo v Sloveniji le 39 % samooskrbni, pri sadju pa le 61 %.

 

Tabela 1: Pridelava in poraba zelenjave in sadja v Sloveniji

Živilo

Pridelava/poraba v 1.000 tonah

Kg/prebivalca

ZELENJAVA

100,6 / 258,5

117,3

SADJE

192,4 / 311,8

88,1

Vir: SURS, 2018

 

POSLEDICE SUŠE NA KULTURNIH RASTLINAH V LETU 2022 IN PRIPOROČILA:

  • Zaradi visokih temperatur prihaja do prezgodnjega dozorevanja plodov (plodovke).
  • V pridelavi plodovk, še posebno v plastenjakih nastanejo težave, ker se zaradi visokih temperatur ustvari zelo malo cvetnega prahu in ni oplodnje, posledično so pridelki manjši.
  • Kalcij je v poletnem času v karbonatnih tleh slabo mobilen, zato prihaja do pomanjkanja tega mikroelementa običajno pri plodovkah, še posebej pri bolj občutljivih kultivarjih. Zato priporočamo, da se kalcij aplicira preko listov s foliarnim dognojevanjem.
  • V pridelavi plodovk v plastenjakih, kjer ni poskrbljeno za senčenje, prihaja do ožigov na plodovih (paprika, paradižnik) in s tem do kar pomembnega odstotka izpada pridelka zaradi netržnih plodov. Priporočamo senčenje plastenjakov s pomočjo mrež za senčenje ali pa škropimo folijo s posebno pasto iz naravnih voskov, ki jo razredčimo z vodo. Na ta način si zagotovimo učinkovito senčenje plastenjakov. Lahko pa si še pravočasno vzpostavimo senčenje tako, da preko konstrukcije položimo mreže za senčenje (mrežniki).  Na mestih prezračevanja pa stranice plastenjaka namestimo protiinsektne mreže, ker s tem zmanjšamo vdor insektov v plastenjake.
  • V pridelavi plodovk v plastenjakih lahko še dodatno rastlinam pomagamo tako, da nad rastline postavimo cevi z mikrorazpršilci in v zgodnjih jutranjih urah preko mikrorazpršilcev ustvarimo fino meglo. Na ta način rastlinam pomagamo v obdobju visokih temperatur. V pridelavi plodovk zagotovimo kapljični način namakanja kulturnih rastlin. Kapljični način namakanja je najbolj racionalen in ekonomsko upravičen način namakanja.
  • Evapotranspiracija je v teh poletnih dneh v Slovenski Istri visoka, to je 7 in več litrov na m2.
  • Zaradi suše, ki skoraj neprekinjeno traja že od lanske jeseni, pričakujemo lahko precejšnje težave v realizaciji pogodb o pridelavi.
  • V tako neugodnem položaju bodo zaradi pomanjkanja vode pridelki manjši in tudi manj kakovostni. Zaradi pomanjkanja vode se poveča tudi pritisk insektov, kot so pršice, uši, listni minerji, stenice, molji,….
  • V poletnem času se običajno tudi načrtuje vsaj dva termina sajenja sadik zelenjadnic (kapusnice, različne selekcije radičev, endivije, cikorije, pora, koromača,….), ki jih je potrebno redno namakati. Za vse zgoraj omenjene kulture, razen za kapusnice priporočamo tehnologijo pridelave na dvignjenih gredicah prekritih s folijo (zastirka), ker s tem zmanjšamo izgube vode iz tal. Priporočamo tudi uporabo organskih gnojil tako v osnovnem gnojenju kot v dognojevanju, ker ugodno vplivajo na vezavo vode in hranil v tleh ter sprejem le – teh preko koreninskega sistema v rastlino.
  • Opažamo tudi vedno večji pritisk divjadi (divji prašiči, srnjad, jelenjad…), ki v iskanju hrane in vode delajo velike škode na njivskih površinah in v sadovnjakih….

Primer ureditve zadrževalnika na pridelovalnem območju SerminSlika: Primer ureditve zadrževalnika na pridelovalnem območju Sermin

  • V Slovenski Istri je v poletnem času vodnatost rek Rižane in Dragonje zelo nizka.
  • Že od leta 2003 beležimo v določenih letih izredne razmere zaradi dolgotrajnih sušnih obdobij. V letu 2017 je bila ocenjena škoda zaradi suše preko 65 mio €.
  • Že pred leti smo predlagali enostavne in cenovno ugodne rešitve za Slovensko Istro. Predlagali smo ureditev mehkih jezov na reki Rižani in izgradnjo manjših zadrževalnikov za vodo na pomembnih pridelovalnih območjih (Sermin – Valmarin, Ankaran, Dekani, dolina Strunjana, dolina Lucije, Parecag, Sečovlje, Dragonja,…).
  • Pred leti je bilo izgrajeno Vanganelsko jezero za potrebe namakanja Vanganelske doline in doline do vasi Potok. Žal se investicija ni izvedla do dokončne ureditve. Glede na vedno daljša sušna obdobja, bi bilo nujno potrebno v doglednem času  vzpostaviti namakanje te doline, saj je s strani kmetov prisoten interes po pridelavi sadja in zelenjadnic.

 

  • Na območju Nove Gorice imajo kmetje v posameznih sušnih obdobjih v posameznih letih velike težave z namakanjem, saj poteka sanacija akumulacije Vogršček že več let. Kmetje so v pridelavi zelenjave povečini že vzpostavili kapljične sisteme namakanja, ki so najbolj racionalni in ekonomični načini namakanja.
  • Več mladih kmetovalcev bi se prav gotovo odločilo za pridelavo zelenjave in sadja, vendar je tveganje za uspešno pridelavo, ki nastane v sušnih obdobjih brez namakanja preveliko.
  • Glede na razmere in vedno večje klimatske spremembe, ki na kmetijsko pridelavo negativno vplivajo, kmetijam svetujemo ustrezno načrtovanje kolobarja in priporočamo setev prezimnih in neprezimnih dosevkov za povečevanje organske snovi v tleh. Priporočamo pa tudi izbiro in sajenje na sušo čim bolj odpornih kultivarjev.
  • S povečevanjem organske snovi v tleh lahko bistveno vplivamo na boljšo strukturo tal, na izboljšanje poljske kapacitete tal za vodo in na boljšo vezavo hranil v tleh. Posledično lahko na ta način v pridelavi zelenjave in sadja vsaj nekoliko ublažimo stres, ki nastane zaradi daljše suše.

 

Tabela 2: Podatki za padavine po mesecih v l/m2, Merilna postaja Bilje

Leto

2022

2021

2020

2019

2018

marec

8,6

23,2

112,5

23,8

149,2

april

93,1

120,3

15,4

88,5

96,8

maj

20,0

172,8

75,0

201,4

83,4

junij

39,5

11,9

199,2

19,7

111,4

SKUPAJ (marec-junij)

161,2

328,2

402,1

333,4

440,8

Vir: ARSO

Upamo, da se bo realizirala sanacije akumulacije Vogršček še v tem letu. Zanimiv je podatek, da je v maju in juniju v letošnjem letu skupaj padlo le slabih 60 l/m2. V povprečju pa je v prejšnjih letih v tem obdobju padlo okoli 200 l/m2 in več, kar pomeni, da je letos v tem obdobju padlo 3 x manj padavin kot v prejšnjih letih.

 

  • Tudi na območju Ilirske Bistrice se posledice suše odražajo na vseh vrstah kmetijskih rastlin. Največja škoda je na travnikih in pašnikih, s trajanjem sušnega vremena po je škoda opazna tudi v sadovnjakih (jablane, slive), na njivskih površinah: vrtnine – zelje, poljščine - predvsem na krompirju.  Zaradi suše je vse večji vdor divjadi na kmetijske površine. Živali nimajo hrane in vode zato vdirajo na njivske površine kot tudi na pašnike (jelenjad, divji prašiči).

Pripravili:

Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo

Uroš Ipavec, terenski kmetijski svetovalec

Rafaela Žejn, vodja izpostave Ilirska Bistrica