Nevarnost za zdravje goveda zaradi krmljenja sveže koruzne silaže

datum: 24.09.2024

Nasveti in opozorila glede krmljenja koruzne silaže, ki je bila skladiščena le nekaj dni/tednov.

Pri krmljenju silaže, ki je bila skladiščena le nekaj dni (<14 dni), se pogosto pojavijo prebavne motnje, zmanjšan vnos krme in različne posledice motenj fermentacije v vampu. Prebavne motnje se lahko pojavijo pri vseh starostnih skupinah goveda. Pri molznicah se pogosto pojavi zmanjšana proizvodnja mleka in povečanje števila somatskih celic v mleku.

Ko se silos zapre, se začne aerobna faza, v kateri se preostali kisik izdiha. Temu sledi druga faza, anaerobna faza pri kateri pride do odmiranja aerobnih mikroorganizmov in porasta anaerobnih mikroorganizmov. V zgodnjih fazah fermentacije nastajata predvsem ocetna kislina in CO2 pri kasnejši fazi nastane mlečna kislina, zaradi česar pH vrednost močno pade. Če je proces fermentacije zelo dober (podprt npr. z uporabo mlečnokislinskih bakterij), je pH vrednost v stabilnem območju že po enem do največ dveh tednih.

Pogosto se dogaja, da se primeren čas za odpiranje silosa in krmljenje silaže določa na podlagi izmerjene nizke vrednost pH. Vendar to ne upošteva dejstva, da proces fermentacije še zdaleč ni končan. Spremembe v silaži trajajo več mesecev in se nanašajo na:

1. Pretvorba hranil (zlasti razgradljivost škroba)
2. Preoblikovanje silažne mikroflore

Zaradi tega se silos ne odpira prej kot 6-8 teden po siliranju!

Pretvorba hranil se nanaša poleg razvoja stabilnega vzorca fermentacijske kisline (razmerje med ocetno kislino in mlečno kislino, brez maslene kisline) na povečanje topnosti beljakovin (proteoliza) in razgradljivosti škroba. Že tako nizka vsebnost sladkorja v sveži koruzi (v primerjavi s travo) se razgradi na mlečno in ocetno kislino. To običajno povzroči vsebnost sladkorja manj kot 20 g/kg suhe snovi.

Poleg odmiranja zrakoljubnih (aerobnih) MO in razmnoževanja mlečnokislinskih bakterij je preoblikovanje mikroflore povezano tudi z razvojem kvasovk. Kvasovke se lahko množijo tako v aerobnih kot anaerobnih pogojih. Zlasti prva faza siliranja ima velik potencial za množično razmnoževanje kvasovk. Obstajajo naslednji razlogi za močno povečanje kvasovk:

1. visoka vsebnost kvasovk v sveži snovi (tveganja ni mogoče predvideti)
2. daljša obdobja siliranja (>2 dni)
3. nezadostno tlačenje (material za silažo je presuh, predolga dolžina rezi)
4. prepozno zapiranje silosa (če na primer ni pokrit vsak večer!)
5. slabo zapiranje silosa (vdor kisika v silos)

Ker lahko kvasovke živijo tudi v anaerobnih pogojih, je za zmanjšanje populacije na nekritično vrednost (< 200.000 CFU/g) potreben daljši čas skladiščenja ali uporaba ustreznih sredstev za siliranje.

Za mikrobiološko ustreznost koruzne silaže veljajo naslednje splošne orientacijske vrednosti: plesni, ki kažejo na kvar  <5.000 CFU/g in kvasovke <200.000 CFU/g. Mikrobiološka preiskava v laboratoriju se natančneje loči glede na vrsto krme in  določanje mikroorganizmov (7 različnih vrst MO).

Razlog za zgodnje odpiranje silosa in krmljenje s silažo je običajno pomanjkanje koruzne silaže ali problemi v kapacitetah silosov (potrebno je napolniti trenutno skladovnico krme). Uporabiti je treba vse možnosti, da se prepreči zgodnje odpiranje:

1. stalno načrtovanje krmljenja (izračun krmnih obrokov)
2. pravočasna sprememba obroka in zmanjšanje porabe koruzne silaže
3. načrtovanje nakupa koruzne silaže
4.  uporaba silirnih dodatkov pri siliranju (po možnosti v cevi)
5. uporaba alternativne voluminozne krme (travna silaža, slama, seno, suho zelenje)

Če je treba zaradi finančnih ali organizacijskih razlogov potrebno predčasno odpreti silos, je smiselna uporaba ustreznega silirnega dodatka. To so lahko kisline ali mlečnokislinske bakterije. Kljub temu ostaja tveganje in je potrebno  razmisliti o vseh ukrepih, s katerimi se je mogoče izogniti zgodnjemu odprtju silosa.

 Članek je povzet po prevodu članka, ki je bil objavljen 23.9.2024 na nemški spletni strani lkvsachsen.de. v rubriki  LKS-Landwirtschaftliche Kommunikations- und Servicegesellschaft mbH Rind.  Avtor članka je Dr. Wolfram Richardtdo. Članek v originalu je dostopen na sledeči povezavi: https://www.lkvsachsen.de/blog-1/blogbeitrag/artikel/gesundheitsgefaehrdung-der-rinder-durch-frische-maissilagen/.

Pripravil: Svetovalec specialist za živinorejo; Adam Raspor, univ. dipl. inž. zoot.