Enoletni pilotni projekt Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo
datum: 17.10.2024
Pilotni Projekt z naslovom Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz programa razvoja podeželja, podukrep 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014- 2020.Koordinator projekta in vodilni partner je Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Projekt je enoletni in se izvaja v obdobju od 11.12.2023 - 13.12.2024. Projekt je v zaključni fazi. Med projektnimi partnerji je tudi Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, ki s svojimi aktivnostmi skuša širiti rezultate projekta.
Belokranjska pramenka je edina ohranjena avtohtona pasma ovc, katere izvor je izključno v Beli krajini. Še vedno je ogrožena, povpraševanje po jagnetih te pasme je šibko, možno ga je povečati, s tem pa tudi povečati vrednost jagnet. S povečanjem vrednosti jagnet, se poveča nevarnost potvorb. Da bi potvorbe preprečevali, je potrebno oblikovati metodo za nadzor postrežene jagnetine – če predelovalec npr. izjavlja, da gre za meso belokranjske pramenke.
Potrjevanje izvora pečene jagnetine belokranjske pramenke se izvaja na podoben način, kot se izvaja potrjevanje izvora izdelkov in jedi iz krškopoljskega prašiča.
V projektu se je zastopalo naslednje cilje:
- Izvesti genotipizacijo belokranjske pramenke, preveriti poreklo, iskanje pravega porekla belokranjske pramenke, vpeljati metodo za nadzor pečene jagnetine iz pasme belokranjska pramenka
- Izluščiti iz rezultatov genotipizacije maksimalno kar je možno
- Širiti rezultate projekta (na vsaki kmetiji javni dogodek, večje število objav v medijih, sodelovanje na razstavi).
Pričakovane spremembe ob zaključku projekta:
- Genotipizirane vse plemenske živali belokranjske pramenke
- Registracija blagovne znamke
- Sledljivost in možnost nadzora nad označevanjem izdelkov
Stanje, razširjenost in ogroženost pasme belokranjska pramenka
Belokranjska pramenka ima svoj rejski program, v njemu sodeluje okrog 30 kmetij z 800 aktivnih odraslih živali v rodovni knjigi. Reje so skoncentrirane na jugovzhodnem delu Slovenije od kjer pasma tudi izvira. Na Primorskem imamo dve večji reji, v Goriških Brdih (skupaj 110 ovc). V osrednji Sloveniji sta dve reji (skupaj 40 ovc) ter po ena v Prekmurju in ena na Univerzi v Mariboru. Je izredno prilagodljiva pasma na različne podnebne razmere. Ovce so sezonsko plodne in jagnjijo spomladi. Gnezda so majhna; običajno ovce skotijo po eno jagnje, v dobrih rejah pa dvojčki niso redki. Zaradi drobnih kosti imajo jagnjeta dobro klavnost, slovijo pa tudi po pregovorno odlični okusnosti mesa.
Naša naloga v projektu je tudi, da poudarjamo pomen pasme tudi iz vidika uporabe volne, ki jo ta pasma daje. Njeno volno uporabljajo za izdelavo različnih tradicionalnih volnenih in polstenih izdelkov. Značilnosti te volne je visok donos oprane in česane volne, barva je zelo primerna, debelina vlakna je običajna (premer okrog 35 mikronov). Uporablja se jo za izdelavo preje za pletenje, kvačkanje, tkanje, za polstenje. Iz nje lahko izdelamo čudovita oblačila, obutev, preproge in vse druge modne dodatke. Volna je dolga, resasta, ki živali dobro zaščiti pred mrazom in dežjem. Večinoma so bele z značilnimi črnimi lisami ali pikami po glavi, še bolj pa po nogah. Zelo dolg rep sega skoraj do tal. Ovne krasijo izjemno bogati rogovi, ki so pri starejših ovnih nekajkrat zaviti. Rogate so tudi nekatere ovce vendar so njihovi rogovi kratki. Iz volne belokranjske pramenke se izdelujejo obleke, modni dodatki, odeje in celo poročne obleke.
