Zeleno gnojenje vinogradov

datum: 24.10.2024

Izraz "zeleno gnojenje" se uporablja za medvrstni posevek različnih rastlin, ki jih posejemo z namenom oskrbe in gnojenja tal. Primeren čas za setev je jesen, obdobje mirovanja vinske trte ali pa izvedemo zeleno gnojenje v sklopu priprave tal pred sajenjem novega vinograda. Na območju vinorodne dežele Primorska se je med vinogradniki razširil italijanski izraz »il sovescio«.

Glavni pomen in prednosti zelenega gnojena

Z zelenim gnojenjem vplivamo na kemične, fizikalne in biološke lastnosti tal in izboljša se:

• struktura tal – tla postenejo bolj rahla in manj zbita,
• preskrba z mineralnimi snovmi in hranili za rast vinske trte,
• oskrba z organsko snovjo,
• biološka aktivnost ter rodovitnost tal
• biodiverziteta v vinogradu,
• prisotnost in številčnost čebel in drugih žuželk ter opraševalcev,
• uravnotežena rast in rodnost vinske trte.

Pokrita, zasejana tla preprečujejo in ščitijo pred erozijo.

Primerne rastline za zeleno gnojenje vinogradov

Pred leti je veljalo splošno priporočilo, da za zeleno gnojenje uporabimo le eno, največ dve rastlinski vrsti, v zadnjih letih pa se priporoča setev mešanice več rastlin. Primerno mešanico za setev v vinogradih sestavljajo semena rastlin iz vsaj treh rastlinskih družin – trave (žita), metuljnice in križnice.

Priporočene rastline za zeleno gnojenje:

Žita: ječmen, oves, rž,  tritikala

Metuljnice: inkarnatka, aleksandrijska detelja, ozimna grašica, krmni grah, bob, črna detelja, nokota, medena detelja

Križnice: krmna ogrščica, bela in rjava gorjušica, oljna ogrščica, krmna repica

Ostale rastline: facelija, ajda, koriander, navadni ognjič, kumina,….

V sosednjih vinogradniških državah dobimo pripravljene mešanice, lahko pa si sami pripravimo poljubno mešanico in jo prilagodimo posameznemu vinograd. Za vinograde, kjer je rast trt srednje bujna in uravnotežena naj bi bil primeren delež žit okrog 40 % od celotne količine, semena metuljnic približno 45 – 50 % in semena križnic med 10 – 15 %. V bujno rastočih vinogradih se priporoča manjši delež metuljnic, tudi samo 10 %  in večji delež, do 80 % različnih žit. Za mlade vinograde in kjer trte slabo rastejo pa se priporoča večji delež metuljnic – do 65 % in manjši delež žit – okrog 20 %. Delež križnic naj bi bil v vseh primerih med 10 – 15 %. Potrebna količina semena je med 70 – 90 kg/ha posejane površine, nekateri viri priporočajo tudi za 30 % večje količine.

Čas setve

Idealen čas za setev je od konca septembra do konca oktobra, ko to dopuščajo vremenske razmere in ko tla niso prekomerno vlažna in namočena, niti presuha. Zgodnejša setev lahko vpliva na prekomeren razvoj rastlin, ki so kasneje bolj občutljive na nizke temperature. Prepozna, novembrska setev pa ima lahko za posledico slabšo in neenakomerno kalitev, rastline se manj razrastejo in tla ostajajo nepokrita in mlade rastline lahko v zimskem času propadejo. Primeren termin za zeleno gnojenje je tudi zgodnji spomladanski čas, od konca meseca februarja do konca marca.

Priprava tal in setev

Za vinograde se priporoča, da zeleno gnojenje izvedemo v vsakem drugem medvrstnem prostoru, na polovici površine vinograda. In v naslednjem letu posejemo sosednje medvrstne prostore. Tla morajo biti pred setvijo primerno in dobro pripravljena, kar omogoča hitro in uspešno kalitev. Če je vinograd že ozelenjen ali trajno zatravljen se priporoča rahljanje tal in zatem obdelavo z vrtavkasto ali krožno brano, sicer pa zadošča že en prehod z vrtavkasto brano. Idealno je, če imamo sklop brane s sejalnico, da lahko pripravo tal in setev opravimo z enim hodom. Setev opravimo s posebno sejalnico ali s trosilcem za mineralna gnojila ali pa ročno. Ročna setev je primerna za manjše površine, v vseh primerih pa moramo biti pozorni na porabo semena in preračunati potrebno količino semena za en medvrstni prostor. Po setvi je priporočljivo površino povaljati ali semena vsaj blago zagrebsti v tla. Gnojenje ob setvi ni potrebno.

Spomladanska oskrba posejanih površin

V spomladanske času, ko se rastline razrasejo, imamo več možnosti, kdaj in kaj bomo naredili in izbira je odvisna od različnih dejavnikov in tudi ciljev. Dejansko smo pri upravljanju z zelenim gnojenjem zelo svobodni in prilagodljivi:

• Prva možnost je, da rastline pokosimo ali pomulčimo in pustimo, da ponovno zrastejo. Pokošene rastline se posušijo, tvorijo zastirko, vplivajo na počasnejšo rast in postopoma mineralizirajo.
• Druga možnost je, da čim prej, v roku enega ali dveh dni po košnji ali mulčenju, vse rastline plitvo zadelamo v tla. V tem primeru pride do hitre razgradnje in mineralizacije in hitrega sproščanja dušika.
• Rastline lahko povaljamo, kar vpliva na počasnejšo rast in počasnejšo mineralizacijo. Na nagnjenih površinah je valjanje lahko problematično, saj se poveča nevarnost za zdrs.
• Zeleno gnojenje lahko »spremenimo« ali preoblikujemo v bolj ali manj trajno ozelenitev.
• Lahko pa se odločamo glede na vremenske razmere in rast vinske trte in kombiniramo vse naštete načine.

Na legah, kjer je večja nevarnost pomladanskih pozeb se odločimo za zgodnejše mulčenje, saj prisotnost visokih rastlin zelenega gnojenja poveča nevarnost pomladanske pozebe.

Izkušnje z  zelenim gnojenjem v vinogradu Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje

V kolekcijskem vinogradu, na površini 1,7 ha, smo postopoma in po delih sejali različne mešanice rastlin za zeleno gnojenje. Setev smo v letih 2021 in 2022 opravili konec marca oziroma v začetku aprila, potem pa smo prešli na jesensko setev v letih 2022, 2023 in 2024. Izkazalo se je, da je spomladi zaradi namočenosti tal, skoraj nemogoče opraviti setev dovolj zgodaj, kar pa vpliva na slabši sklop, pokritost in manjšo rast rastlin, saj velikokrat že maja nastopi sušno obdobje. Obenem se spomladi že začnejo različna dela in prehodi s traktorjem in priključki v vinogradu kar dodatno negativno vpliva na rast rastlin. V jeseni leta 2022 smo mešanico posejali v prvi dekadi oktobra in kalitev rastlin je bila hitra in rastline so se dobro razrasle, v letu 2023 pa smo uspeli sejati šele konec novembra in rastline so počasi kalile in se slabo razrasle.

Mešanice smo pripravili sami in za spomladansko setev je bil v njih največji delež metuljnic – od 70 do 80 % (lucerna, medena detelja, črna detelja, inkarnatka, aleksandrijska detelja, nokota). Od ostalih rastlin smo dodali še belo gorjušico, oljno redkev, ajdo in facelijo.

Za jesensko setev smo za mešanico izbrali ječmen – okrog 45% ter različne metuljnice – 40%, ostalo pa so bile križnice - oljna ogrščica, krmna ogrščica in krmna repica ter facelija.

Razen leta 2021, ko smo rastline zadelali v tla, smo v vseh letih spomladi rastline sorazmerno pozno, v času cvetenja, pomulčili in pustili, da se je zeleno gnojenje spremenilo v trajno ozelenitev, ki pa se znatno razlikuje od ozelenitve v delih vinograda, ki jih nismo zasejali. Veliko več je biomase in zanimivo je, da ostaja velik delež različnih metuljnic, ki sorazmerno dobro prenašajo vročino in sušo in se po prvih padavinah hitro razrasejo.

Zeleno gnojenje priporočamo za vse načine vinogradniške pridelave, še posebej pa za ekološke in biodinamične vinograde, kjer so omejene možnosti uporabe različnih gnojil.

Andreja Škvarč

KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje