SKRB ZA DOMAČE ŽIVALI V ČASU PREZIMOVANJA NA PROSTEM

datum: 04.11.2024

Na Primorskem je vse več kmetij, ki se odločajo za celoletno rejo živali na prostem. Kadar govorimo o prezimovanju na prostem je to obdobje od decembra do marca, ostali del leta se načeloma izvaja paša. Ko se odločamo za tako rejo moramo, dobro poznati posebnosti vremenskih razmer (temperatura, veter, padavine, sneg,…), značilnosti območja (teren pašnika, bližnji vodotoki, plazovi,…) izbrati primerno vrsto in pasmo živali. Saj le tako bomo uspešni v reji.

Pri celoletni reji na prostem moramo posvetiti veliko pozornost pripravi živali na prezimovanje na pašniku, žival mora biti v dobri kondiciji. Prezimovanju na prostem se dobro prilagajajo krave dojilje, presušene krave in plemenske telice, ovce, konji, manj pa krave molznice in koze. Priporoča se, da se uvede spomladanske telitve , kotitve, saj je takrat na razpolago največ dobre krme - paše, ki pripomore k dobri mlečnosti in hitrejšemu napredovanju mladičev.

Pri izvajanju prezimovanja živali na prostem oz. izven objekta moramo slediti zahtevam Pravilnika o zaščiti rejnih živali, ki pravi, da živali, nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom ali soncem in suh prostor oziroma suho mesto za počitek.

Prezimovanje na prostem nima le pozitivnega ekonomskega učinka reje (ni potrebe po hlevu, manjši stroški, manjši obseg dela), ampak tudi na izboljšanje rodovitnosti zemljišča, preprečevanje zaraščanja površin, izboljšanje botanične sestave travne ruše, večja splošna odpornost živali, pozitivni vpliv na zdravje gibalnih organov

Za uspešno prezimovanje živali na prostem se moramo pripraviti tako kot, da bodo najslabše vremenske razmere, saj le te imajo zelo velik vpliv na potek prezimovanja.

Za uspešno prezimovanje na prostem morajo živali vstopiti v obdobje zime v dobri kondiciji, da bodo to kondicijo tudi obdržale morajo imeti na razpolago suho voluminozno krmo za potrebe gretja. Potrebe po krmi se v tem obdobju povečajo za cca. 20%, kar moramo upoštevati v bilanci krme. Govedo zaužije približno 25 kg mrve dnevno, za ovce pa moramo upoštevati 3-4 kg mrve dnevno na ovco, saj zelo rade prebirajo in pojedo le najboljše bilke. Ker zaužijejo veliko suhe krme se povečajo potrebe po vodi.

Poskrbeti moramo, da imajo stalno na razpolago vodo ter, da pri nižji temperaturi ne zamrzne. Če zapade sneg potem le ta nadomesti vodo, saj ga živali zelo rade jedo, vendar sneg ne sme biti zmrzjen, če je ga je potrebno razbiti, prehoditi, da živali pridejo do sipkega snega.

Pomembno je, da živali čez zimo niso stalno na enem mestu, ampak jih selimo – prestavljamo jim krmilna mesta (običajno bale sena dostavljamo na različna mesta na pašniku), s tem dosežemo bolj enakomerno razporejenost izločkov po vsej površini in manjšo pregaženost zemljišča. Zaželeno je tudi, da se živali prestavlja med pašniki.

Za živali je zelo pomembno, da imajo možnost umika pred vetrom v zavetje. V ta namen je zelo smotrno dobro premisliti katero zemljišče - pašnik je primeren za prezimovanje. Zavetje na pašniku predstavlja že vrtača, grmovje, skupina dreves kamor se lahko živali zatečejo, če pa vsega tega ni jim postavimo vetrolom, ki naj prepušča 30% vetra. Poskrbimo tudi za suho ležišče za vetrolomom. Vetrolom je lahko narejen iz bal, lesenih vodoravnih desk, možnosti je kar nekaj odvisno od iznajdljivosti rejca.

Podobno kot pri intenzivnem vodenju pašne rabe je tudi uspešnost prezimovanja na pašniku odvisna od temeljitega načrtovanja, vodenja in prilagodljivosti nastalim razmeram.

Zimske temperature v Sloveniji so navadno med 0°C in 5°C, redko -10°C ali -15°C. Te podnebne razmere so primerne za prezimovanje pašnih živali na prostem. Odrasle živali z zimsko dlako doživijo stres pri -7,2 °C, če pa imajo na voljo zaveterje, se učinek stresa zmanjša.

V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj ima mokra in z blatom zamazana dlaka zmanjšano izolacijsko sposobnost. Žival naj ima možnost počitka, ležanja na čimbolj suhem ležišču, to dosežemo z nasutjem sekancev, ostankov krme, slabe krme, posekanih vej in podobno.

Še enkrat povzemimo kaj je potrebno za uspešno prezimovanje živali na prostem:

- dobra kondicija živali

- potrebe po energiji se povečajo za cca 20%, zato morajo imeti na razpolago suho krmo

- izbira primernega zemljišča oz. pašnika kjer je možnost umika v zavetje pred močnim vetrom, predvsem če so mokre

- živali morajo biti čiste in suhe kadar je hud mraz, blato na nogah močno zmanjša izolacijsko zmožnost njihove dlake.

Prezimovaje živali na prostem ima poleg pozitivnih tudi neugodne učinke na zemljišče. Neugodni učinek je poškodovanje travne ruše in pregaženosti, nastajajo neporaščena mesta. Zato je potrebno spomladi obnoviti travno rušo, da ne prihaja do razraščanja nezaželenih zeli, katere živali ne pojedo oz. popasejo, te zeli so osati koprive, mlečki, ki zelo dobro semenijo in se širijo s pomočjo vode in vetra. Dosejavanje s travami je smiselno opraviti tik preden živali zapustijo pašnik zato, da živali seme pregazijo in premešajo z zemljo. Za dosejavanje je primerna pasja trava, ki hitro vzklije in ima hiter razvoj ter trstikasta bilnica, ki ima globoke korenine in počasen začetni razvoj in je primerna za pašo v jesenskem obdobju. Tako pripravljen pašnik bo primeren za prezimovanje živali v naslednji zimi.

Seveda pa ne smemo pozabiti na dobro varovanje živali, saj se vse več škod na travinju pojavlja po divjih prašičih in škod, ki jo povzročajo velike zveri na živalih. Običajno je pašnik ograjen z elektroograjo, ki je prilagojena vrsti živali in katerim prostoživečim živali želimo preprečiti dostop v pašnik.

Literatura: na razpolago pri avtororici

Pripravila: Tanja Valantič Širok, univ.dipl.inž.zoot.