Ukrepi za povečanje odpornosti sadnih rastlin na nizke temperature in za zmanjšanje posledic pozebe
datum: 04.04.2025
Na občutljivost brstov na nizke temperature v času od začetka brstenja naprej zelo vpliva oskrba dreves in prehranjenost brstov v preteklem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja. Uravnotežena prehrana, zdravo listje, primerna vlažnost, zračnost in živost tal jeseni pripomorejo k višji koncentraciji hranil v brstih in s tem večjo odpornost na pozebo naslednjo pomlad.
Glede na napovedi meteorologov, lahko ob koncu tedna in v začetku naslednjega pričakujemo temperature pod lediščem. Teoretično lahko vse temperature pod -1 °C pri cvetočih rastlinah in – 1,5 pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju. Poškodovanost je v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija in predvsem obdobja trajanja nizkih temperatur.
Ker večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki jo prinaša strokovna, pravočasna uporaba oroševalnega sistema, smo iz različnih virov (literatura, razgovori z strokovnjaki, izkušnje, …) zbrali in pripravili nabor ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na zmanjšanje škode, ki jo lahko povzroči spomladanska pozeba.
1. Mulčenje
Negovana ledina z večjo listno površino odbije več sončnega sevanja podnevi, ponoči pa odda več toplote zaradi transpiracije – izhlapevanja vode skozi liste. Zato je koristno pred nevarnostjo pozebe travno rušo pomulčiti tik nad tlemi, da uničimo večino listne mase. Tako bodo izgube toplote s transpiracijo čim manjše. Negovana ledina z višjo travo poveča izgube toplote iz tal tudi na račun transpiracije in večje sevalne površine. Podobno povzroči znižanje temperature tal tudi zastiranje. Najbolj ugoden vpliv proti pozebi imajo gola tla, ki pa morajo biti kompaktna in vlažna. Pri sveže obdelanih tleh so izgube večje in zmanjša se prevajanje toplote iz nižjih plasti proti površini. Zato pred pozebo ne obdelujemo tal.
2. Namakanje (kjer je mogoče)
V kolikor so tla suha, jih namočimo. Vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot lahka in suha.
3. Sušenje oziroma odpihovanje rose iz dreves
Temperature so najnižje v jutranjih urah, ko je izhlapevanje največje. S sprotnim osuševanjem listja in mešanjem zraka z ventilatorji oziroma puhali (traktorske škropilnice, nahrbtne škropilnice,..) sproti sušimo listje in zmanjšujemo čas trajanje nizkih temperatur ter zvišujemo najnižje temperature
4. Kurjenje, zamegljevanje
Po izkušnjah dveh pozebnih let so nekateri sadjarji uspešno dvigovali temperaturo z zadimljenjem (kurjenje ob robovih parcel) in kurjenjem znotraj nasadov. Ob kurjenju vlažnega žaganja, grmičevja, trave,…se sprošča vlaga ki ob kondenzaciji oddaja energijo in posledično nekoliko ogreje ozračje. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju pomaga pri učinku "lokalne tople grede", vodna para, ki se sprošča ustvari meglo, ki zmanjša radiacijsko ohlajanje zraka.
5. Parafinske sveče
Uporaba parafinskih sveč je dobra alternativa oroševalnim sistemom, kjer njihova postavitev ni mogoča ( - 20C 200 sveč, - 70C 500 sveč/ha). Metoda je draga, učinkovita v brezveterju in sprejemljiva za varovanje tržno zanimiviih sadnih vrst. V preteklih letih smo že beležili prve dobre izkušnje pri varovanju breskev v odcvetanju pri negativnih temperaturah pod -3 st.C.
6. Uporaba zaščitnih folij in koprenastih zastirk (jagodičje)
Kjer tehnika to omogoča, je potrebno ob napovedi pozeb, tunele v primeru sončnega vremena zapreti v poznopopoldanskih urah, ob oblačnem vremenu pa že prej. Če so tuneli odprti, je sadike ob robovih potrebno dodatno zaščititi s kopreno. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na zračenje preko dneva – zaprti tuneli ob dodatni kopreni predstavljajo idealno gojišče za bolezni in škodljivce.
Zunanje jagode je potrebno v dnevu pred napovedano pozebo pokriti z zimsko kopreno. Uporaba enojne ali dvojne plasti je odvisna od napovedi nizkih temperatur. Rezultati zaščite so še boljši, če se koprena ne dotika cvetov. V preteklih letih je pri T – 2 0 C enojna koprena zadoščala za zaščito. Manjše grmiče in drevesa ovijemo v kopreno v celoti do tal, brez odprtine na vrhu. Še bolj pomaga, če pod drevesom prižgemo svečo ali dve, ki počasi segreva prostor.glede na to, da je večina jagod že pokrita s tuneli, je potrebno pravočasno zagotoviti zadostno število ljudi za stresanje snega iz streh tunelov.
7. Priporočila iz projekta EIP POZEBA
Na spodnji povezavi lahko dostopate do priročnika, ki je sad projekta EIP Pozeba.
https://www.bf.uni-lj.si/mma/Tehnolo__ke_re__itve_za_za____ito_pridelka_pred_pozebo_01042025.pdf/2025040109111155/?m=1743491471
8. Dodatno zbrane aktualne informacije
- K odpornosti na nizke temperature poleg listne prehrane po obiranju, ki pripomore k boljšemu kopičenju rezervnih snovi (pripravki, ki vsebujejo cink, dušik – Urea), pozitivno vpliva na odpornost tudi listno gnojenje v obdobju od fenofaze mišje uho do fenofaze rdeči popek. Avtorji v svoji publikaciii
navajajo naslednje priporočilo: V fenofazi mišje uho kombinacijo cinka (različna sredstva po navodilih
ponudnikov) in Kalijevega nitrata (7 – 10 kg) V zeleni popek: cink (različna sredstva po navodilih ponudnikov) in Urea 3 – 5 kg/ha V rdeči popek: cink (različna sredstva po navodilih ponudnikov) in Urea 3 – 5 kg/ha enako (vir lIteratura: Die Düngung von Apfel und Birne, Baab, Eichert, Hilsendegen,
2021). Priporočamo, da se glede mešanja pripravkov na osnovi cinka z Ureo pogovorite s ponudniki teh sredstev - Večkratno škropljenje z ureo (6 kg/ha, 300 - 600 l/ha) na 5 – 7 dni pozitivno vpliva na vitalnost dreves in odpornost na nizke temperature (Poljska, zapiski ekskurzija). Ne škropimo pri T višji od 20 0 C in ne v hladnem večeru, da še dodatno ne znižujemo temperature. (ponekod je bilo zaznati rahlo
rjavenje plodov).
- baldrijanove kapljice. Kapljice se zmešajo z vodo in poškropijo po rastlinah. Če so rastline poškropljene z baldrijanom prenesejo do 4 stopinje nižjo temperaturo kot običajno. (dodatno inf. društvo Ajda). Napotke smo zbrali iz različnih pisnih in ustnih virov. lede na izkušnje minulih let vemo, da je včasih odločilno že pol stopinje oziroma ura dlje vztrajanja nizkih temperatur, zato je potrebno biti aktiven in se s pomočjo lastnih aktivnosti in izkušenj izogniti ali pa vsaj zmanjšati posledice pozeb ter hkrati priti do lastnih spoznanj, kaj res deluje in kaj ne.
Zgodnejša vegetacija in napovedi pogostejših slan nas opozarjajo na aktivnejše preventivno delovanje predvsem v smeri skrbi za dobro kondicijsko stanje in prehranjenost rastlin v predhodnem letu in na temeljito strokovno presojo ustreznosti leg in izbire sadnih vrst ter podlag za sajenja v prihodnje.
Dodajamo še nekaj spletnih strani, kjer si lahko ogledate navodila in izkušnje: Na spletni strani Javne službe v sadjarstvu si lahko pogledate tudi možnosti za zaščito sadnega drevja z drugimi, večinoma ogrevalnimi ali dimnimi sistemi.
- TEHNOLOŠKA NAVODILA ZA ZAŠČITO PRED SPOMLADANSKO POZEBO
Prilagamo vam še povezavo do Tehnoloških navodil za zaščito pred spomladansko pozebo, kjer so podrobneje opisani različni ukrepi vključno z oroševanjem varstva sadnih rastlin pred pozebo, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive negativnih temperatur na pridelek.
https://sadjarstvo.javnesluzbe.si/wp-content/uploads/2019/11/tehnoloska_navodila_za_zascito_pred_spomladansko_pozebo_v_sadjarstvu_2018.pdf
https://www.kmetijski-zavod.si/Portals/0/Novosti_Nasveti/Kmet_01_24_sad.pdf?ver=2024-11-15-121300-087
Sestavila: Skupina za sadjarstvo pri JSKS v sodelovanju z Javno službo v sadjarstvu
ter FKBV in BF
