Varstvo oljk
datum: 24.04.2026
Na priobalnih legah so oljke sorte Istrska belica v fenološkem stadiju BBCH 54 (Rast cvetnih šopov) oz. BBCH 55 (Socvetja so popolnoma razvita. Cvetni brsti se začnejo odpirati.).
Po zadnjih padavinah je priporočljivo opraviti preventivno zatiranje pavjega očesa. Če ste že škropili s pripravki na osnovi bakra priporočamo, da sedaj za zatiranje glivične bolezni uporabite enega od registriranih sintetičnih pripravkov kot sta NATIVO 75 WG* (tebukonazol (50%),trifloksistrobin (25%)) - 0,25 kg/ha ali SYLLIT 400 SC (dodin (40%)) - 2,25 l/ha. Več o glivični bolezni si lahko preberete na spletni strani Integriranega varstva rastlin.
Poleg prej omenjenih pripravkov so za zatiranje pavjega očesa registrirani še:
| FFS | Akt. snov | Odmerek | EKO | Nev. za čebele | Prepov. upor. najožji VVO |
|---|---|---|---|---|---|
| CUPRABLAU Z 35 WG* | bakrove spojine - bakrov oksiklorid (35%) | od 1,6 do 2 kg/ha | DA | NE | NE |
| CUPRABLAU Z 35 WP | bakrove spojine - bakrov oksiklorid (35%) | 2 kg/ha | DA | NE | NE |
| MICROTHIOL SC* | žveplo (82,5%) | od 6 do 10 l/ha | DA | NE | NE |
| NATIVO 75 WG* | tebukonazol (50%),trifloksistrobin (25%) | 0,25 kg/ha | NE | NE | NE |
| NORDOX 75 WG | bakrove spojine - bakrov oksid (75%) | 1,25 kg/ha | DA | NE | NE |
| SCORE 250 EC | difenokonazol (25%) | 0,5 l/ha | NE | NE | NE |
| SERENADE ASO | Bacillus amyloliquefaciens (prej subtilis) sev QST 713 (1,4%) | 8 l/ha | DA | NE | NE |
| SYLLIT 400 SC | dodin (40%) | 2,25 l/ha | NE | NE | NE |
| TAEGRO* | Bacillus amyloliquefaciens sev FZB24 (13%) | od 0,185 do 0,37 kg/ha | DA | NE | NE |
V pomladanskem obdobju se na listih oljk razvijejo tudi bolezenska znamenja oljkove sive pegavosti. Na bolezen so posebno občutljive italijanske sorte (Leccino in Pendolino). Pripravki na osnovi bakra delujejo proti obema boleznima.
Dne 12.2.2026 je bilo izdano dovoljenje za nujne primere za pripravek CURATIO žvepleno apnena brozga (10) (kalcijev polisulfid (apneno žveplo) (38%)) - od 6 do 16 l/ha. Na oljkah je pripravek registriran za zatiranje pavjega očesa in oljkove sive pegavosti. Dovoljenje za nujne primere velja od 16. 3. 2026 do 15.7. 2026. Sredstvo smejo uporabljati poklicni pridelovalci pečkatega in koščičastega sadja, aktinidije, oljk ter ameriških borovnic, ki so registrirani za ekološko pridelavo. Sredstvo se uporablja pred cvetenjem oljk (BBCH 11-59).
Pri škropljenju s sredstvi na osnovi bakra oz. s pripravki z dotikalnim načinom delovanja moramo biti pozorni, da uporabimo zadostno količino vode. Bakrove pripravke uporabimo v toplejšem delu dneva. Bodite pozorni, da med škropljenjem zajamete tudi vrhove dreves. Sredstva Syllit 400 SC ne mešamo z močljivimi žvepli, s sredstvi, ki vsebujejo cink ali baker, apno, s sredstvi alkalne pH reakcije ter foliarnimi gnojili na osnovi morskih alg, cinka ali bakra. Pred uporabo sredstva pozorno preberite navodila in dosledno upoštevajte opozorila za varovanje okolja!
Na območju Slovenske Istre na cvetnih brstih oljk že opažamo prisotnost pršic šiškaric. Trenutno je pojav omejen oz. so na brstih prisotne manjše populacije. Kljub temu bomo v naslednjih tednih pozorno spremljali dogajanje v nasadih.
Na navzočnost pršic kažejo porumeneli cvetni brsti in zvijanje mladih poganjkov. Škodo lahko omejimo z registriranimi pripravki na osnovi žvepla s katerimi škropimo v času pred cvetenjem.
| FFS | Akt. snov | Odmerek | EKO | Nev. za čebele | Prepov. upor. najožji VVO |
|---|---|---|---|---|---|
| PEPELIN WG* | žveplo (79,6%) | od 2 do 4 kg/ha | DA | NE | NE |
| THIOVIT JET* | žveplo (80%) | 4 kg/ha | DA | NE | NE |
Pred uporabo sredstva pozorno preberite navodila in dosledno upoštevajte opozorila za varovanje okolja! Pozor: Sredstvo je lahko fitotoksično, če ga uporabljate pri temperaturah zraka višjih od 25°C.
V lanskem letu je v nekaterih oljčnikih na območju Slovenske Istre prišlo do večjega pojava oljčnega molja. Škodo na pridelku so povzročale gosenice drugega (plodovega) rodu. V omenjenih oljčnikih je smiselno, da v začetku maja postavite feromonske vabe s katerimi boste spremljali nalet cvetnega rodu škodljivca. Vrsto na lokacijah Beneša (Ankaran), Sermin in Strunjan spremljamo tudi sodelavci Oddelka za varstvo rastlin. Podatki spremljanja škodljivca so objavljeni na Agrometeorološkem portalu.

















