Skoči na vsebino
Logo: I feel Slovenia

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Slika svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

Slika tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

Slika načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

Slika rast

Rast je pot do cilja

Slika začne

Tu se vse začne

Slika prihodnost

Zremo v prihodnost

Slika lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

PRIPOROČILA ZA VARNO VINIFIKACIJO

datum: 13.08.2026

Ključne točke, mejne vrednosti in potencialno sporne sestavine v procesu vinifikacije

Priporočila za pridelavo vina kot varnega živila obsegajo strokovni pregled za potrebe raziskovalnega in izobraževalnega dela na področju enologije. Vrednosti povzemajo veljavno zakonodajo EU in priporočila OIV (Mednarodne organizacije za trto in vino); stanje avgust 2026.

1. Uvod in namen dokumenta

Varnost vina je opredeljena z več ravnmi regulative: obvezujočo zakonodajo EU (uredbe o enoloških postopkih, kontaminantih in aditivih), priporočili Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV), ki v EU pravnem redu deloma nimajo neposredne zavezujoče veljave, ter nacionalnimi priporočili posameznih držav članic. Dokument povzema ključne mejne vrednosti za snovi in kontaminante, ki so v strokovni in laični javnosti pogosto izpostavljeni kot potencialno sporni (žveplov dioksid, težke kovine, ohratoksin A, biogeni amini, alergeni), ter podaja praktična priporočila za zmanjševanje tveganja v kleti.

Opozorilo: zakonodaja se spreminja (npr. dopolnitve Uredbe (EU) 2023/915 o kontaminantih, redne posodobitve resolucij OIV). Pred uporabo vrednosti v uradnih postopkih (npr. izpolnjevanje analiznih listov, izvoz) je treba preveriti trenutno veljavno besedilo na EUR-Lex in strani OIV.

2. Žveplov dioksid (SO₂) — mejne vrednosti

SO₂ je najpogosteje uporabljen konzervans v vinifikaciji (antioksidant in antimikrobno sredstvo). Skupna vsebnost SO₂ v končnem vinu je zakonsko omejena glede na tip vina in vsebnost reducirajočih sladkorjev (Uredba (EU) 2019/934 / prej Uredba (ES) 606/2009).

Tip vina

Max. skupni SO₂ (mg/L)

Opomba

Rdeče vino, suho (< 5 g/L sladkorja)

150

Do 200 mg/L pri vsebnosti sladkorja ≥ 5 g/L

Belo in rosé vino, suho (< 5 g/L sladkorja)

200

Do 250 mg/L pri vsebnosti sladkorja ≥ 5 g/L

Kakovostno peneče vino

185

Do 235 mg/L za druga peneča vina

Sladka vina (npr. Sauternes, suhi jagodni izbor)

do 400

Odvisno od kategorije, glej Prilogo I B Uredbe

Ekološko vino (rdeče / belo)

100 / 150

Nižje mejne vrednosti po Uredbi (EU) 2018/848

 

  • Vsako vino z vsebnostjo SO₂ nad 10 mg/L mora biti na etiketi označeno z navedbo „vsebuje sulfite“.
  • Prosti SO₂ je tisti, ki dejansko deluje protimikrobno/antioksidativno; razmerje med prostim in vezanim SO₂ je odvisno od pH in sestave mošta/vina.
  • Trend v stroki gre v smeri zniževanja dodanega SO₂ (uporaba glutationa, hitozana, inaktiviranih kvasovk z visoko vsebnostjo glutationa kot delnih nadomestkov).

3. Težke kovine in elementi — mejne vrednosti (OIV / EU)

Mejne vrednosti za kovine v vinu izhajajo predvsem iz Mednarodnega kodeksa enoloških praks OIV in so v veliki meri povzete tudi v nacionalnih predpisih držav članic EU.

Element

Mejna vrednost

Vir tveganja / opomba

Svinec (Pb)

0,10 mg/L (od letnika 2019 dalje); vina iz grozdja letnika 2006–2018: 0,15 mg/L

Stara oprema, spajke, kontaminacija okolja

Baker (Cu)

1 mg/L (2 mg/L pri vinih iz nefermentiranega/malo fermentiranega mošta)

Bakrena oprema, bakrov sulfat (FFS), čiščenje oz. nevtralizacija reduktivnih tonom (H2S, merkaptani)

Cink (Zn)

5 mg/L

Pocinkana oprema, kontaminacija okolja

Kadmij (Cd)

0,01 mg/L

Onesnaženje tal, gnojila, FFS

Arzen (As)

0,1 mg/L (od letnika 2023 dalje; prej 0,2 mg/L)

Stara FFS na osnovi arzena, geogeno onesnaženje tal

 

  • Pri koncentracijah bakra nad 1 mg/L obstaja predvsem tveganje bakrene motnosti (t. i. „copper casse“), ne pa neposredno zdravstveno tveganje pri teh nivojih.
  • Redno spremljanje kovin je smiselno predvsem pri vinih iz vinogradov z intenzivno rabo FFS na osnovi bakra ter pri uporabi stare kletarske opreme (medenina, bron, pocinkane površine).

4. Ohratoksin A (OTA) — mikotoksin

Ohratoksin A nastaja z delovanjem plesni rodov Aspergillus in Penicillium, predvsem pri grozdju, prizadetem zaradi botritisa ali druge glivične okužbe v vlažnih razmerah dozorevanja.

Kategorija

Mejna vrednost

Vino (vključno s penečim, brez likerskih vin in vin z ≥ 15 vol. % alkohola)

2,0 µg/kg

Grozdni mošt, zgoščeni mošt, grozdni sok/nektar (za neposredno uživanje)

2,0 µg/kg

 

  • Vrednosti veljajo po Uredbi (EU) 2023/915 (nadomestila Uredbo (ES) 1881/2006), v veljavi od 1. 1. 2023.
  • Ključni ukrepi za obvladovanje: pravočasna zdravstvena zaščita nasada, selektivna trgatev (izločanje gnilega/plesnivega grozdja), hitro predelovanje grozdja po trgatvi, uporaba bentonita in aktivnega oglja za del odstranjevanja OTA iz mošta/vina, kadar je potrebno.

5. Biogeni amini (histamin, tiramin idr.)

Za biogene amine na ravni EU (za razliko od SO₂, OTA in kovin) ni enotne zavezujoče mejne vrednosti za vino. Več držav članic ima lastna neuradna ali priporočena priporočila, predvsem za histamin, ki je fiziološko najbolj relevanten.

Država / vir

Priporočena mejna vrednost histamina

Nemčija

2 mg/L

Nizozemska

3 mg/L

Belgija

5–6 mg/L

Finska

5 mg/L

Francija

8 mg/L

Avstrija / Švica (predhodno, danes ni več zavezujoče)

10 mg/L

 

  • Tipične koncentracije: bela vina 0–10 mg/L, rdeča vina 0–30 mg/L (histamin), z veliko variabilnostjo glede na tehnologijo (maceracija, MLF, sanitacija kleti).
  • Glavni tehnološki vzroki nastanka: neustrezna higiena v kleti, poznejša ali nekontrolirana jabolčno-mlečnokislina fermentacija (bakterije z dekarboksilazno aktivnostjo), visoka vsebnost dušikovih prekurzorjev (histidin, tirozin) v moštu.
  • Zmanjševanje tveganja: nadzorovana MLF s preverjenimi bakterijskimi sevi (nizek dekarboksilazni potencial), dobra kletarska higiena, ustrezna raven SO₂, izbira kvasovk in bakterij z dokumentiranim nizkim tveganjem tvorbe biogenih aminov.

6. Alergeni in snovi za obvezno označevanje

Poleg sulfitov (SO₂ > 10 mg/L) je treba paziti na ostanke beljakovinskih sredstev za bistrenje, ki spadajo med prepoznane alergene po Uredbi (EU) št. 1169/2011, razen če je dokazano, da so bili iz končnega proizvoda odstranjeni pod pragom zaznavnosti.

  • Jajčni proteini (albumin) – uporaba pri bistrenju rdečih vin.
  • Mlečni proteini (kazein, kalijev kazeinat) – uporaba pri bistrenju belih vin.
  • Ribji mehurji (ihtiokol/isinglass) – uporaba predvsem pri belih in penečih vinih.
  • Sulfiti (SO₂) – obvezna navedba nad 10 mg/L, ne glede na izvor (dodan ali naravno nastal pri fermentaciji).

Pri sredstvih za bistrenje na rastlinski osnovi (npr. grahove ali krompirjeve beljakovine) in sredstvih za stabilizacijo na termolabilne beljakovine (bentonit) obveznost označevanja alergenov praviloma odpade, kar je pogost razlog za njihovo vse pogostejšo rabo.

7. Dovoljeni enološki aditivi in pomožne snovi — kratek pregled

Seznam dovoljenih enoloških postopkov, aditivov in pomožnih tehnoloških sredstev ter njihovih največjih dovoljenih odmerkov ureja Uredba (EU) 2019/934 (za EU) oz. Mednarodni kodeks enoloških praks OIV na mednarodni ravni. Nekatere snovi z določenimi mejnimi vrednostmi v končnem proizvodu:

Snov

Največji odmerek / mejna vrednost

Namen uporabe

Dimetil dikarbonat (DMDC)

200 mg/L (ostanek mora biti nezaznaven)

Mikrobiološka stabilizacija pred stekleničenjem

Sorbinska kislina in soli

200 mg/L

Zaviranje razvoja kvasovk pri vinih z ostankom sladkorja

Bakrov sulfat

1 g/hl (ostanek Cu ≤ 1 mg/L)

Odprava reduktivnih (H₂S) tonov

Lizocim

500 mg/L

Zaviranje mlečnokislinskih bakterij / nadzor MLF

Diamonijev hidrogenfosfat (DAP)

0,3 g/L

Prehrana kvasovk med alkoholno fermentacijo

Metavinska kislina

100 mg/L

Preprečevanje izločanja vinskega kamna

Fluoridi

1 mg/L (izjemoma 3 mg/L pri tretiranju s kriolitom)

Sledi FFS

8. Praktična priporočila za obvladovanje tveganj v kleti

8.1 Vinogradniška raven

  • Zmanjšati rabo bakrovih FFS na najnižjo agronomsko potrebno raven; upoštevati kumulativne letne omejitve za baker v tleh.
  • Selektivna in pravočasna trgatev, izločanje grozdja, prizadetega z Botrytis cinerea ali drugimi plesnimi, za zmanjšanje tveganja OTA.

8.2 Kletarska raven

  • Redno vzdrževanje in zamenjava stare medeninaste/bronaste/pocinkane opreme, ki lahko sprošča svinec, baker in cink.
  • Nadzorovana in dokumentirana raba SO₂ skozi celoten proces, s ciljem čim nižjih skupnih vrednosti ob ohranjanju mikrobiološke stabilnosti.
  • Dosledna sanitacija opreme in prostorov za zmanjšanje tveganja nastanka biogenih aminov med MLF in skladiščenjem.
  • Izbira preverjenih komercialnih sevov kvasovk in mlečnokislinskih bakterij z dokumentiranim nizkim potencialom tvorbe biogenih aminov in ureaze (tveganje etil karbamata).

8.3 Analitski nadzor

  • Redno analizno spremljanje SO₂ (prosti/skupni), kovin, OTA (pri tvegani letini) in po potrebi biogenih aminov, zlasti pri izvozu v države z lastnimi mejnimi vrednostmi.
  • Vodenje sledljivosti dodatkov (količina, datum, serija) za vsak enološki poseg, kot podlaga za analizne certifikate.

9. Razlike glede na barvo vina

Tveganje za posamezne parametre se med rdečimi, belimi in rosé vini precej razlikuje, predvsem zaradi razlik v tehnologiji: maceracija grozdja na tropinah pri rdečih vinih, prisotnost/odsotnost jabolčno-mlečnokislinske fermentacije (MLF), dolžina stika z jagodnimi kožicami.

Parameter

Rdeča vina

Bela / rosé vina

Ohratoksin A (OTA)

Praviloma večje vrednosti (maceracija na tropinah omogoča prehod OTA iz kožic v mošt); v posameznih raziskavah tudi 2–3-krat večje povprečne koncentracije kot pri belih vinih

Manjše vrednosti; grozdje se stisne takoj po trgatvi, brez daljšega stika  s kožicami

Biogeni amini (histamin)

Praviloma večje vrednosti (0–30 mg/L); dodaten prispevek MLF, ki je pri rdečih vinih skoraj vedno prisotna

Manjše vrednosti (0–10 mg/L); MLF pogosto izpuščena ali delna

Skupni SO₂ (zakonska meja)

Nižja meja (150–200 mg/L)

Višja meja (200–250 mg/L); belo/rosé vino praviloma potrebuje več SO₂ zaradi večje občutljivosti na oksidacijo

Baker (motnost,)

Redkeje problematično (tanini in fenoli delno vežejo baker)

Pogosteje problematično, zlasti pri vinih z majhno vsebnostjo fenolov in po čiščenju z bakrovim sulfatom

Svinec, kadmij, cink

Ni sistematične razlike po barvi; odvisno predvsem od opreme in izvora grozdja, ne od tehnologije vinifikacije

Enako kot pri rdečih vinih

10. Pogostost preseganja mejnih/priporočenih vrednosti

Podatki iz spremljanja tržnih vin kažejo, da so dejanske izmerjene vrednosti pri večini parametrov občutno pod zakonsko mejo, z nekaj izjemami:

  • SO₂: povprečne vrednosti skupnega SO₂ v komercialnih vinih se po podatkih OIV večinoma gibljejo med 60 in 130 mg/L, torej precej pod zakonskimi mejami (150–200 mg/L); dejanska preseganja meje so redka.
  • Ohratoksin A: delež vzorcev, ki presegajo mejo 2 µg/kg, je zelo odvisen od regije in letnika (vlažnost med dozorevanjem); v posameznih študijah južnoevropskih vin je bilo preseganje ugotovljeno pri približno 5 % vzorcev, v starejših raziskavah za posamezne (bolj izpostavljene) regije tudi bistveno več; rdeča vina so zaradi maceracije praviloma bolj izpostavljena.
  • Histamin: v raziskavi vin iz srednjeevropske regije je vrednost nad priporočeno mejo 10 mg/L presegalo približno 9 % vzorcev rdečih vin; pri belih in rosé vinih je preseganje bistveno redkejše.
  • Baker: preseganje meje 1 mg/L je redko pri sodobni tehnologiji, a se pojavlja predvsem takoj po uporabi bakrovega sulfata za odpravo reduktivnih tonov, če vino pred stekleničenjem ni bilo ustrezno stabilizirano/filtrirano.
  • Svinec, kadmij, arzen, cink: pri sodobnih vinih iz nekontaminiranih vinogradov in opreme iz nerjavnega jekla so vrednosti praviloma bistveno pod mejami; preseganja so danes redka in praviloma povezana s starejšo kletarsko opremo.

Navedeni deleži izhajajo iz posameznih objavljenih raziskav (različne regije, obdobja in metode vzorčenja) in jih ni mogoče posplošiti na vsa vina; služijo kot okvirna slika relativnega tveganja med parametri, ne kot uradna statistika.

11. Mednarodna primerjava mejnih vrednosti SO₂

Mejne vrednosti za skupni SO₂ se med posameznimi trgi precej razlikujejo, kar je pomembno predvsem pri izvozu.

Trg / vir

Suho rdeče vino

Suho belo/rosé vino

EU (Uredba (EU) 2019/934)

150 mg/L

200 mg/L

EU – ekološko vino

100 mg/L

150 mg/L

ZDA (TTB)

do 350 mg/L

do 350 mg/L

Avstralija

do 250 mg/L

do 250 mg/L

Nova Zelandija

do 250 mg/L

do 250 mg/L

OIV (mednarodno priporočilo, mirna vina)

150 mg/L

150 mg/L

 

  • EU ima med večjimi trgi eno strožjih zakonskih mej za SO₂, kar je pri izvoznih vinih treba upoštevati predvsem v obratni smeri (nižja meja EU je omejujoča tudi za trge z višjo dovoljeno mejo, če je vino namenjeno za prodajo v EU).
  • Razlike v mejah ne pomenijo nujno razlik v dejanski varnosti; odražajo predvsem različne regulativne pristope in zgodovino prilagajanja mejnih vrednosti (EU je meje v zadnjih desetletjih postopoma zniževala).

12. Senzorična ocena in povezava z varnostnimi tveganji

Senzorična analiza je koristno dopolnilno orodje pri odkrivanju napak in tveganj, vendar je pomembno razlikovati med parametri, ki imajo jasen senzorični podpis, in tistimi, ki ga nimajo – slednjih senzorika ne zazna niti tik nad zakonsko mejo.

Senzorični znak

Najverjetnejši vzrok

Povezava z varnostjo

Motnost, sivkast/rjavkast depozit po stekleničenju

Bakrova ali beljakovinska nestabilnost (bakrena, beljakovinska motnost)

Posredna – kaže na nezadostno stabilizacijo, ne nujno na preseganje meje za baker

Rjavkasta/oksidirana barva, kuhan/sherry ton

Oksidacija, prekomerna izpostavljenost kisiku, aktivnost lakaze pri botritisu

Posredna – oksidirano grozdje (botritis) je pogosto tudi vir OTA, a barva sama OTA ne potrjuje niti ne izključuje

Vonj po gnilih jajcih / žveplu (reduktivni ton)

Prenizek prosti SO₂, pomanjkanje kisika, tvorba H₂S

Ni neposredno vezano na skupni SO₂ – vonj lahko izgine z zračenjem (aeracijo), ne kaže na preseganje meje

Zbadljiv vonj po gorečih vžigalicah, draženje nosu

Previsok prosti SO₂

Delna – neprijeten pri visokih koncentracijah, a prag zaznave je individualen in ne sovpada nujno z zakonsko mejo skupnega SO₂

Kisel oster dražeč ton po vinskem kisu, acetonu ali lak za nohte

Povišana hlapna kislost in predvsem etil acetat, kontaminacija z bakterijami/kvasovkami (ocetnokislinske bakterije, Brettanomyces)

Posredna – kaže na mikrobiološko nestabilnost, pogosto povezano tudi s tveganjem za biogene amine

Miševina (pookus), hlevski/usnjat ton

Kontaminacija z Brettanomyces ali mlečnokislinskimi bakterijami

Posredna – slaba higiena kleti je dejavnik tveganja tudi za nastanek biogenih aminov in etil karbamata

Značilen „glavobolni“ učinek, rdečica po zaužitju

Možna posledica večje vsebnosti histamina/tiramina pri občutljivih osebah

Subjektivna in nezanesljiva – ni potrjena diagnostična metoda, velika individualna variabilnost

Brez zaznavnega odstopanja v vonju, okusu ali videzu

Ohratoksin A in težke kovine (Pb, Cd, As, Cu, Zn) pri ravneh okoli zakonske meje NIMAJO zaznavnega senzoričnega podpisa – zahtevajo laboratorijsko analizo (ELISA, AAS/ICP-MS)

 

  • Senzorika je zanesljiv in hiter presejalni pokazatelj predvsem za mikrobiološke napake (hlapne kisline, etil acetat, Brett, reduktivni toni) in za oksidacijo/motnost, kjer je vzrok neposredno povezan z zaznavno spremembo.
  • Za ohratoksin A in težke kovine senzorična ocena ni nadomestilo za analizo – vino s popolnoma čistim vonjem, okusom in videzom je lahko kljub temu obremenjeno, in obratno, vino z izrazitim, a neškodljivim senzoričnim odstopanjem (npr. reduktivni ton) ni nujno nevarno.
  • Priporočilo za prakso: senzorično oceno vedno obravnavati kot dopolnilo, ne nadomestilo za analitski nadzor iz poglavja 8.3, zlasti pri parametrih brez senzoričnega podpisa.

Prof. dr. Tatjana Košmerl, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

Tamara Rusjan, KGZ zavod GO, Agroživilski laboratorij

13. Viri

  • Uredba (EU) 2019/934 in Uredba (ES) št. 606/2009 – enološki postopki in omejitve.
  • Uredba (EU) 2023/915 – mejne vrednosti kontaminantov v živilih (nadomestila Uredbo (ES) 1881/2006).
  • OIV – Mednarodni kodeks enoloških praks in Zbornik mednarodnih metod analize vin in moštov (Recueil international des méthodes d'analyse), poglavje o mejnih vrednostih elementov v vinu.
  • OIV, resolucije OENO-SECSAN glede svinca (2019) in arzena (2022) v vinu.
  • Uredba (EU) št. 1169/2011 – označevanje živil, vključno z alergeni.
  • Strokovna literatura o biogenih aminih v vinu (pregledni članki, MDPI, ScienceDirect, PMC – navedbe nacionalnih priporočil za histamin).

Ta priporočila predstavljajo zgolj strokovni povzetek v izobraževalne namene in ne nadomešča pravnega ali uradnega svetovanja. Pred sklicevanjem v uradnih dokumentih preverite izvirna besedila predpisov na EUR-Lex (eur-lex.europa.eu) in strani OIV (oiv.int).