PRIDELAVA MLADE ČEBULE V JESENSKO-ZIMSKEM OBDOBJU

datum: 31.08.2026

Mlada čebula (Allium cepa L.), spada v družino lukovk (Alliaceae). Je enokaličnica z zankastim vznikom, ki jo gojimo kot enoletno rastlino. Pridelujemo jo lahko iz semena, preko sadike ali z neposredno setvijo. O mladi čebuli govorimo, ko rastlina še nima dokončno formirane čebulice. V našem klimatu pridelujemo sorte, ki čebulico formirajo v kratkem dnevu (ko dan je krajši od 12 ur).

Lahko sadimo tudi sorte, ki oblikujejo čebulico v dolgem dnevu, v tem primeru čebulo posadimo bolj gosto skupaj in poberemo pred oblikovanjem končne čebulice. V tej fazi so užitni tudi mladi listi, ki pa kasneje postanejo vlaknati in neprimerni za uživanje. Ločimo sorte, ki oblikujejo čebulico, in sorte pri katerih zadebelitev ni značilna.

Slika 1: Faze razvoja pri mladi čebuli

Mlado čebulo lahko pridelujemo z neposredno setvijo na ustrezno pripravljene površine. Tla založno gnojimo že pred sajenjem, glede na rezultate analize tal. Tla je priporočljivo pred setvijo povaljati. Dobro uspeva v odcednih tleh, kot so peščeno ilovnata, ilovnata ali glineno ilovnata tla. Semena neposredno posejemo največ do globine 12 mm. Medvrstna razdalja sejanja je med 10 in 12 cm na gredicah. Posevki mlade čebule so gosto sejani, na hektar posejemo 10-12 kg semena. Kalitev mlade čebule traja od 10 do 20 dni. Mlada čebula zahteva pogosto in enakomerno namakanje, saj je 90 % koreninskega sistema v zgornjih 20 cm tal. Za spodbujanje rasti novih korenin je potrebna vlaga blizu površja tal, saj njene korenine niso razvejane. Največkrat se poslužujemo namakanja z razpršilci. Mladi čebuli ustreza pH tal med 6 in 6,5. Tako kot navadna čebula ima srednjo, toleranco na slanost tal; ta znaša do 6400 ppm. Čebula je na slanost najbolj občutljiva v času kalitve in vznika.

Lahko pa mlado čebulo pridelujemo tudi preko sadik. Setev v setvene plošče opravimo v pozno poletnem obdobju, od sredine meseca avgusta do sredine septembra. Običajno sejemo več semen skupaj (do 3). Potrebno je redno zalivanje do konca faze kalitve. Na prosto ali v zavarovane prostore mlado čebulo presajamo, ko ima oblikovanih 3 do 5 pravih listov, to je običajno 20 do 45 dni po setvi. Skupke rastlin sadimo na medvrstno razdaljo 10-15 cm ter na razdaljo 10-15 cm med vrstami. V ustreznih rastnih razmerah je pričakovan pridelek mlade čebule med 15 in 55 t/ha.

Slika 2: Sadike mlade čebule

GNOJENJE

Zaradi manjših potreb in plitkega koreninskega sistema rastlina ne more črpati hranil iz globljih plasti tal, zato se priporoča večkratno dodajanje dušikovih in kalijevih gnojil. Z dušikom običajno dognojujemo 2 do 3 krat v rastni sezoni. Prvo dognojevanje opravimo ob presajanju s 55-75 kg N/ha. Drugič dognojujemo, ko ima rastlina razvite 2 do 3 liste, ter kasneje med rastno dobo dodamo dušik za hitrejšo rast in zeleno barvo čebulnih listov, odvisno od temperature in količine padavin, dognojujemo z odmerkom 80-110 kg N/ha. Vsaj 25 % porabljenega dušika naj bo v nitratni obliki, saj so lahko velike količine gnojil v amonijski obliki toksične za rastlino. Mlado čebulo dognojujemo s 160-170 kg P2O5/ha ter 165-190 kg K2O/ ha.

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

V običajnih zimskih razmerah je prisotnost škodljivcev in bolezni manjša oziroma je njihovo širjenje omejeno zaradi nižjih temperatur. Večji del rastne sezone je pri mladi čebuli v zimskem obdobju, kasneje, v spomladanskem delu leta je mlada čebula že tako razvita, da so možnosti za večje poškodbe zaradi škodljivcev in bolezni manjše. Potencialne bolezni in škodljivci, ki se lahko pojavijo so čebulna plesen, ki jo povzroča gliva Peronospora destructor B., čebulna muha (Delia antiqua M.) in tobakov resar (Trips tabaci L.).

SPRAVILO

Pri mladi čebuli imamo ob ugodnih vremenskih razmerah precej dolgo pobiralno okno pozno v pomlad, ko temperature še niso previsoke. Po fazi, ki je primerna za pobiranje (tehnološka zrelost), postopoma nastopi fiziološka zrelost, ko je rastlina primerna za nadaljnje razmnoževanje. Takrat rastlina ni več primerna za uživanje. Pri mladi čebuli so najprej vidne spremembe na čebulnem vratu, ki začne veneti. Posledično začnejo veneti tudi listi, ti se povešajo in rumenijo. V dolgem dnevu začne mlada čebula razvijati cvet. Mlado čebulo pobiramo, ko doseže sortno značilno velikost čebulice oziroma premer čebulnega vratu ali premer spodnjega dela 6-12 mm. Za uspešno skladiščenje mlade čebule je potrebno zagotoviti visoko relativno zračno vlago (95 %) ter temperaturo okrog 0 °C. V takšnih razmerah lahko mlado čebulo skladiščimo do 3 tedne.

Slika 3: Mlada čebula

ZASNOVA PRIDELAVE

Dobro prenašanje nizkih zimskih temperatur nam omogoča, da lahko načrtujemo terminsko pridelavo mlade čebule, kar bi pomenilo, da smo lahko dlje časa prisotni na trgu. Vendar se je potrebno zavedati, da vsi termini niso enako optimalni in nam ne dajo pridelkov enakih količin in kakovosti. Glede na razmere v pridelovalnem območju in podatkov o analizi tal, se je smotrno odločiti, ali se nam izplača pridelava mlade čebule na prostem ali v zavarovanem prostoru. Zbita tla v kombinaciji z večjimi količinami dežja v zimskem obdobju so manj primerna oziroma neprimerna za gojenje mlade čebule na prostem.

Za čim zgodnejši pridelek mlade čebule je optimalen čas za zasnovo sadik konec avgusta oziroma v začetku septembra in optimalen čas za sajenje v oktobru, ko so sadike že primerno razvite. Kasnejše presajanje pomeni kasnejši pridelek, zato je priporočljiva terminska zasnova pridelave mlade čebule. Na dobro koreninjenje in rast po sajenju vpliva predvsem dovolj visoka temperatura tal in redno namakanje nekaj dni po presajanju. Prenizke temperature in neustrezno pripravljena tla upočasnjujejo koreninjenje mlade rastlinice.

REZULTATI POSKUSA

Poskus je potekal v neogrevanem plastenjaku na poskusnem polju od avgusta 2024 do maja 2025. Preučevali smo, kako različni termini presajanja sadik mlade čebule vplivajo na doseganje tehnološke zrelosti, kakovostne parametre in pridelek pri različnih sortah mlade čebule. Predvidevali smo, da bodo tako termin presajanja kot tudi različne sorte vplivali na količino in kakovost pridelka ter tehnološko zrelost mlade čebule. Izvedli smo poskus, pri katerem smo pridelali sadike mlade čebule iz kupljenega semena. V zavarovan prostor smo jih presadili v treh terminih (11.10, 25.10 in 6.11.2024). V neogrevanem plastenjaku smo lahko vsem trem terminom zagotavljali enake rastne razmere. Znotraj vsakega termina presajanja smo posadili več ponovitev ene sorte čebule. Namen raziskave je bil določiti optimalen termin presajanja za čim zgodnejši pridelek mlade čebule tržne kakovosti. Izkazalo se je, da sta oktobrska termina presajanja omogočila zgoden in kakovosten pridelek mlade čebule.

Rezultati  poskusa so pokazali pričakovane razlike pri količini pridelka med različnimi termini presajanja. Pri najzgodnejšem terminu presajanja (11.10.2024) so bile temperature najvišje. To je vplivalo na hitrejše ukoreninjanje in hitrejšo začetno rast sadik. Relativna zračna vlaga je bila v vseh treh terminih v povprečju podobna, zato ji ne pripisujemo večjega vpliva na razvoj in rast mlade čebule. S kontroliranim namakanjem smo zagotavljali ustrezno omočenost skozi celotno rastno obdobje. Pridelek drugega termina presajanja (25.10.2024) je bil primerljiv prvemu terminu. Na to je prav tako vplivala dovolj visoka temperatura ob presajanju in v začetnem obdobju koreninjenja. Zadnji termin presajanja (6.11.2024) je dal najmanjše pridelke. Rezultat je bil pričakovan, saj so bile temperature v tem obdobju že nižje.

Slika 4: Pridelek mlade čebule

Pripravila: Mija Štrukelj, mag.inž.hort