Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

FIGA - zapostavljeni sadež slovenskega mediteranskega pasu in njegove možnosti uporabe

datum: 30.09.2020

Figa (Ficus carica L.) je ena izmed najstarejših sadnih rastlin, ki je bila namensko gojena že v davni preteklosti in se je zaradi njene trdoživosti ohranila skozi tisočletja.

Je tipičen mediteranski sadež, saj uspeva zlasti v mikroklimatsko ugodnih legah, kjer temperature pozimi ne padejo pod -10 °C. Izjemno občutljiva je predvsem spomladi, v fazi brstenja, saj brsti pomrznejo že pri temperaturi okoli ledišča. Zato figo v Sloveniji najdemo predvsem v Slovenski Istri, Goriških Brdih in Vipavski dolini. Če pa ji poiščemo ugodno lego, pa posamezna drevesa lahko zasadimo tudi drugje.

Na Primorskem se figa prideluje v 13,26 ha intenzivnih sadovnjakov fig, največ jih je v Slovenski Istri (7,51 ha), sledijo ji Goriška Brda (3,14 ha) in Vipavska dolina (2,58 ha). 

Je hranljiva, bogata z vitamini, antioksidanti, predvsem pa minerali, med katerimi velja izpostaviti kalcij, pa tudi kalij, železo, fosfor in magnezij.

Sveža figa je izrazito sezonska, kratko obstojna in precej problematična za skladiščenje. Prav zato je figo, ki je ne zaužijemo ali prodamo takoj, bolje predelati v trajnejše izdelke kot so suhe fige, marmelade, kompoti, sirup in celo žganje.

Več v prispevku Vasje Juretiča in dr. Karmen Bizjak Bat.