Interaktivni strateški menedžment (ISM+) – strateško načrtovanje na kmetiji

datum: 03.10.2025

Za pripravo dolgoročnejših načrtov se lahko uporabljajo različna orodja, ki nam pomagajo k bolj strateškemu razmišljanju in načrtovanju razvoja v prihodnosti. V kmetijstvu nimamo na razpolago prav veliko takšnih orodij.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato v zadnjih nekaj letih v delo Javne službe kmetijskega svetovanja uvrstila digitalno orodje SMT (Strategic Management Tool), to je orodje za celovito strateško načrtovanje na kmetiji. Uporaba tega digitalnega orodja temelji na metodi interaktivnega strateškega managementa (ISM metoda). Ta metoda postavlja v središče kmeta – podjetnika, ki s pomočjo digitalnega orodja pod mentorstvom kmetijskih svetovalcev sam oblikuje strateški razvoj svoje kmetije.

Potek ISM delavnic

Delavnice so zasnovane v treh srečanjih, ki jih po navadi izvedemo s tedenskim zamikom, kar omogoča udeležencem čas za razmislek in pripravo. Vsako srečanje traja približno pet šolskih ur, odvisno od števila udeležencev, pa tudi njihovega aktivnega ali manj aktivnega sodelovanja. Vsak udeleženec potrebuje svoj prenosni računalnik in dostop do aplikacije SMT, ki ga uredimo še pred prvim srečanjem.

Na prvem srečanju se udeleženi kmetje najprej na kratko predstavijo, tudi s tem, da povedo, kaj bi bili, če ne bi bili kmetje oziroma kmetice. Kmetijski svetovalci nato predstavimo bistvo strateškega načrtovanja in pomen, ki ga ima dolgoročno načrtovanje za operativne kratkoročne in vsakodnevne odločitve. Sledi analiza kmetije kot podjetja. V aplikaciji vsak udeleženec najprej opiše svojo kmetijo z različnih vidikov: velikost, panoga, lokacija, delovna sila, razpoložljiv kapital in podobno. Drugi del poglavja o kmetiji kot podjetju obsega vprašanja, na podlagi katerih udeleženci ocenijo številne elemente, ki vplivajo na poslovanje kmetije. Na podlagi teh odgovorov in ocen program izriše graf – »pajkovo mrežo« s prikazom močnih in slabih elementov kmetije s podjetniškega vidika. Kmetija je del lokalnega in širšega okolja, ki ga naslavlja drugo poglavje v aplikaciji. Udeleženci najprej poglobljeno razmišljajo o vseh mogočih vplivih okolja na kmetijo – od sosedov, cen na trgu, do družbenih gibanj. V aplikaciji nato udeleženci ocenijo vpliv okoljskih faktorjev na kmetijo, na podlagi te ocene se izriše graf za okolje. Ob zaključku prvega dne dobijo udeleženci domačo nalogo. Do naslednjega srečanja morajo opraviti intervju s podjetnikom izven kmetijstva, z nekom iz lastne socialne mreže.

Na drugem srečanju udeleženci najprej predstavijo intervju s podjetnikom. Na že izvedenih delavnicah smo imeli predstavitve podjetnikov najrazličnejših področij: frizerja, prevajalko, mehanika, lastnico trgovine s prehrano, izdelovalca gramofonov in še veliko drugih. Na koncu vedno pridemo do ugotovitve, da se podjetniki na vseh področjih, in tudi kmetijstvu, srečujejo s podobnimi izzivi. V nadaljevanju udeleženci analizirajo sebe kot kmeta oziroma podjetnika – ocenijo svoje močne in šibke točke, znanje, spretnosti, prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Na podlagi teh ocen aplikacija izriše »pajkovo mrežo« za podjetnika. Vsak udeleženec nato opredeli poslanstvo, vizijo in cilje svoje kmetije, ki morajo biti »SMART« – specifični, merljivi, dosegljivi, realni in časovno opredeljeni. V aplikaciji in v priročniku ISM+ je predstavljenih enajst strategij razvoja kmetije, kot je na primer specializacija, mrežno povezovanje, diverzifikacija, širitev … Moderatorji strategije podrobneje razložimo, nato pa vsak udeleženec izbere tri strategije, ki se mu zdijo najbolj primerne za njegovo kmetijo. Na podlagi predhodnih analiz kmetije, okolja in kmeta aplikacija izriše graf za vseh enajst strategij. Graf nam tako nudi primerjavo med izračuni SMT orodja in našimi izbranimi strategijami. GAP analiza treh izbranih strategij nas opozori na dejavnike, kjer za določeno strategijo dosegamo prenizke ocene.

Na zadnjem, tretjem srečanju udeleženci predstavijo kmetijo, izbrane strategije in rezultate orodja ISM+ moderatorjem in udeleženim kmetom.Vsaki predstavitvi sledi razprava z refleksijo skupine in izvajalcev ISM delavnice. Pri interpretaciji rezultatov je pomembno znanje in širina moderatorjev, mnenja in »pogled od zunaj« ostalih udeležencev in po potrebi poglobljen ponoven razmislek udeleženca. Iz dosedanjih izkušenj je zadnji dan zelo intenziven, z lepimi in zanimivimi predstavitvami ter tehtnimi in poglobljenimi komentarji in razmišljanji.

Komu so ISM delavnice namenjene?

Delavnice so primerne za vse kmetije, ne glede na panogo kmetovanja. Izpostavili pa bi, da so posebejpriporočljive za mlade, perspektivne kmete, saj predstavljajo odlično izhodišče za oblikovanje vizije in ciljev ob prevzemu kmetije. Priporočili bi jih tudi tistim, ki niso prepričani o ustreznosti trenutnega načina kmetovanja in si želijo sprememb na boljše; prav tako pa tudi majhnim kmetijam in kmetijam s slabšimi naravnimi pogoji za kmetovanje, ki brez dobrega načrta in ustreznih podjetniških kompetenc težko konkurirajo ostalim.

Pripravili:

Darja Zadnik, svetovalka specialistka za razvoj podeželja

Nina Fiorelli Derman, svetovalka specialistka za razvoj podeželja

Slika1