Ali lahko hladen januar vpliva na oljčne nasade?
datum: 13.01.2026
V zadnjih dneh so se pridelovalci oljk v Slovenski Istri in širšem Primorskem soočili z izrazitejšim zimskim ohlajanjem. Najnižje temperature so bile izmerjene v jutranjih urah v četrtek, 8.januarja 2026.
Po do sedaj znanih podatkih z uradnih meteoroloških postaj ARSO so bile najnižje izmerjene vrednosti na severnem Primorskem ponekod tudi do –10 °C, v Slovenski Istri na letališču Portorož pa –5 °C, kar je pri pridelovalcih vzbudilo vprašanja glede morebitnih posledic za oljčne nasade. Poleg temperatur je pri presoji stanja treba upoštevati tudi trajanje nizkih temperatur, lokacijo oljčnika ter fiziološko stanje dreves. Na nekaterih lokacijah se je pojavljal tudi močan veter, sneg in ledeni dež, kar bi lahko še dodatno poškodovalo liste in poganjke oljk.
Trenutno so oljke v fazi zimskega mirovanja, zato so presnovni procesi in rast upočasnjena, tkiva rastline so bolj odporna na nizke temperature kot v času aktivne vegetacije. Prav zaradi tega oljke v zimskem mirovanju prenesejo bistveno nižje temperature, kot bi jih lahko spomladi ali jeseni. Pri zdravih drevesih v polni rodnosti, ki imajo dobro olesenelo tkivo, kratkotrajne temperature okoli –6 °C praviloma ne povzročajo poškodb. Tudi temperature do približno –8 °C so za takšna drevesa v mirovanju večinoma še sprejemljive, zlasti če mraz ne traja dalj časa. Dalj časa trajajoče temperature po –10 °C pa lahko že povzročijo trajne poškodbe.
Da bi oljke kar najbolje prenesle nizke temperature, je ključnega pomena, da so v dobri kondiciji, primerno prehranjene, zdrave in brez poškodb. Le tako se bodo po mrazu lahko hitro in uspešno regenerirale.
Mlada drevesa in sadike lahko pred zmrzaljo zaščitimo z zimsko kopreno, juto ali flisom. Pri tem je pomembno, da med drevesom in zaščito ostane dovolj zraka, zato drevesa ne zavijamo pretesno. Priporočljivo je, da zaščito ovijemo večkrat, da nudi dobro izolacijo. Pri tem moramo paziti, da se koprena ne zmoči, saj bi led ob zmrzali lahko dodatno poškodoval liste in tanjše vejice. Po končanem obdobju nizkih temperatur drevesa odvijemo, da jim omogočimo prezračenost, kar preprečuje nastajanje vlage in pojava bolezni ter sadikam zagotovimo normalno nadaljnjo rast in regeneracijo. Posebno zaščito je priporočljivo dati tudi drevesnemu deblu in koreninskem vratu, tako da ju obložimo z listjem, slamo ali ju še dodatno zasujemo z zemljo.
Bolj občutljivi so mlajša drevesa in sadike, kjer les še ni povsem dozorel. Pri teh se lahko ob nižjih temperaturah pojavijo poškodbe enoletnih poganjkov, predvsem na vršičkih, ali delno sušenje tanjših vejic. Pri najmlajših nasadih so ob močnejšem mrazu možne tudi poškodbe skorje, v skrajnih primerih razpoke ali propad posameznih delov rastline. Občasno se lahko po mrazu pojavi tudi porjavenje ali odpadanje listov, kar pa samo po sebi še ne pomeni trajne ali večje škode, saj se stanje spomladi pogosto stabilizira.
Na odziv oljk na nizke temperature pomembno vpliva tudi stanje dreves pred nastopom nizkih temperatur. Drevesa, ki so bila jeseni močneje gnojena z dušikom, lahko v zimo vstopijo z daljšim obdobjem rasti in slabše dozorelim lesom, kar poveča njihovo občutljivost. Podobno velja za nasade, kjer je bila rez opravljena zelo zgodaj ali zelo intenzivno. Večje tveganje za poškodbe imajo tudi drevesa v nižjih legah, mraziščih ali zaprtih dolinah, pa tudi tista, ki so bila v pretekli sezoni oslabljena zaradi suše, bolezni ali drugih stresnih dejavnikov.
Po obdobju nizkih temperatur je priporočljivo predvsem, da pridelovalci ne hitijo z ukrepi. Zimsko rez ni smiselno opravljati prezgodaj, saj se dejanske posledice mraza pogosto pokažejo šele kasneje, ko se začne pomladanska rast. Takrat je tudi lažje ločiti med zdravim in morebiti poškodovanim lesom ter rez prilagoditi dejanskemu stanju in poškodbam dreves. Prav tako se odsvetuje spomladansko gnojenje z visokimi odmerki dušičnih gnojil, saj lahko prevelika količina dušika spodbudi novo rast in zmanjša odpornost dreves proti morebitnim nadaljnjim stresom.
Glede na doslej znane razmere lahko ocenimo, da so bile nizke temperature v večjem delu območja še znotraj zimske odpornosti oljk, zlasti pri starejših in dobro utrjenih nasadih. V tem trenutku je še prezgodaj za dokončno oceno morebitnih poškodb, zato bomo razvoj stanja v nasadih spremljali tudi v prihodnjih tednih.
Pripravil: KGZS - Zavod GO, Poskusni center za oljkarstvo in Oddelek javne službe za kmetijsko svetovanje
