Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Pridelava zelenjave v plastenjakih

datum: 29.06.2017

Zanimivi podatki o deležu slovenske samooskrbe z zelenjavo - imamo malo pokritih površin, težave so tudi v organiziranosti pridelovalcev.

V Mariboru je v okviru evropskega simpozija o pridelavi zelenjave in krompirja, v četrtek, 22. junija, potekala DELAVNICA O PRIDELAVI VRTNIN V NEOGREVANIH PLASTENJAKIH.

Predstavljene so bile tehnike in tehnologije pridelave preko celega leta v neogrevanih plastenjakih v jugovzhodni Evropi in pri nas. G. Nazim Gruda iz Univerze v Bonnu v Nemčiji je predstavil pridelavo zelenjave po posameznih državah. Najvišji odstotek pokritih površin ima Hrvaška (30%), nato Makedonija (10%), vse ostale države pa imajo manj kot deset odstotkov pokritih površin za tržno pridelavo zelenjave.  Slovenija ima le 100 ha pokritih površin, kar predstavlja dobrih 6%. Tudi Turčija ima le 5,5% pokritih površin, Srbija le 3,6 % in Romunija manj kot 3%. V JV Evropi se pridela na prostem in v plastenjakih nekaj več kot 41 milijonov ton zelenjave.

Ga. Alenka Marjetič Žnider iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je predstavila podatke o pridelavi zelenjave v Sloveniji. V letu 2015 je bilo v Sloveniji pridelano 92.000 ton zelenjave, od tega 50.000 ton tržne zelenjave. Uvozili oziroma dokupili pa smo 164.000 ton zelenjave, od tega 105.000 ton sveže.

Večina zelenjave je pridelana na prostem, kjer pa imajo na pridelavo zelenjave zelo velik vpliv spremenljive vremenske razmere, ki jih vedno težje obvladujemo (orkanski vetrovi, toča, suša,….). Samooskrba v letu 2015 je bila z zelenjavo 39%, s svežo zelenjavo pa 51%. Vsak Slovenec na leto poje 109 kg zelenjave, od tega 81 kg sveže. Obseg pridelave zelenjave narašča počasneje od porabe, zato se povečuje dokup, kar se odraža v nizki stopnji samooskrbe. Predvsem pa je težava tudi v tem, da imamo malo pokritih površin, kjer bi lahko v kontroliranih razmerah pridelali več zelenjave za trg. Velike težave so seveda tudi v organiziranosti kmetovalcev. 

 

 

Jajčevec v plastenjaku (002)            Pridelava feferonov v plasetnjaku (002)          V plastenjakih dosegamo visoke pridelke (002)