Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

svetujemo

Svetujemo, pomagamo, rešujemo

tradicija

Tradicija, znanje, kakovost

načrtujemo

Načrtujemo skupno prihodnost

rast

Rast je pot do cilja

začne

Tu se vse začne

prihodnost

Zremo v prihodnost

lokalno

Živimo globalno, uživajmo lokalno

Pregled oljkarske sezone 2020

datum: 05.01.2021

Pestra zastopanost sort ter razgibanost terena in vremenski ekstremi so tudi v letu 2020 močno vplivali tako na količino kot tudi na kakovost pridelka oljk in oljčnega olja. Vabljeni k branju prispevka naših strokovnjakov Urške Klančar in Vasje Juretiča.

Oljka je za Slovenijo zelo pomembna sadna vrsta, saj imamo po podatkih, ki smo jih pridobili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, maj 2020) z oljkami zasajenih in vpisanih v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in evidence dejanske rabe(1) 1.287 hektarjev površin. V registru je torej 54% vseh oljčnikov, pri čemer je dejansko z oljčniki zasajenih še 1.000 hektarjev več (2.381 ha). Po zasajenih površinah se med vsemi sadnimi vrstami oljka uvršča na drugo mesto, takoj za jablano. V RKG ima 3.226 kmetijskih gospodarstev (KMG) vpisanih 6.425 grafičnih enot rabe na kmetiji (GERK) z rabo oljčnik. V Slovenski Istri je 2.510 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo vsaj en oljčnik, v Goriških Brdih je takih kmetij 357, v Vipavski dolini pa 301 kmetija. Iz registra je razvidno, da je oljčnikov največ v Slovenski Istri (1.117 ha),vendar se v zadnjem času vztrajno povečujejo tudi površine v Vipavski dolini, Goriških Brdih in na Krasu. Povprečni slovenski oljčnik je velik 0,3ha. Povprečna poraba oljčnega olja na osebo v Sloveniji pa je le skromnih 1,2 litra na leto.

letina oljk 2020_graf 1

Slika 1: Površina oljčnikov, ki so vpisani v Register kmetijskih gospodarstev in evidenca dejanske rabe (v hektarih)

Glede na površine so najbolj zastopane sorte Istrska belica, ki predstavlja 56 % vseh oljk, Leccino in Maurino, ki so tudi glavne sorte po Sadnem izboru za Slovenijo iz leta 2018. Pogoste so še Črnica, Pendolino, Buga, Frantoio, Leccio del corno in druge. V manjšem številu so zastopane tudi sorte kot so Zmartel, Grinjan, Rosciola, Itrana…. V Sloveniji imamo registriranih 5 avtohtonih sort oljk – poleg Istrske belice in Črnice še Bugo, Štorto in Mato.

letina oljk 2020_graf 2

Slika 2: Sorte oljk po zastopanosti (v hektarih)

Pestra zastopanost sort ter razgibanost terena in vremenski ekstremi so tudi v letošnjem letu močno vplivali tako na količino kot tudi na kakovost pridelka oljk in oljčnega olja. Oljka je zelo trpežna rastlina, ki uspeva tudi v zelo neugodnih razmerah. Kljub temu za obilen pridelek potrebuje zadostne količine vode, predvsem v času cvetenja in v začetku dozorevanja plodov. V letu 2020 so bili zimski in pomladni meseci podpovprečno deževni (skupno le 107 l/m2 ) in v tleh se ni ustvarilo dovolj vodne rezerve za poletne mesece. Posledično je oljkam v času cvetenja primanjkovalo vode in je zato bila oploditev nekoliko slabša. Pomanjkanje vode v času cvetenja namreč povzroči nepravilnosti pri oblikovanju cvetov, vpliva na manjše število cvetov in plodov v socvetju (Vesel in sod., 2020). Težave z oploditvijo so bile izrazitejše v priobalnem pasu (ocenjujemo, da je posledično zmanjšan pridelek za 30 %). V zaledju Istre in v Vipavski dolini ter Goriških Brdih je bil primanjkljaj vode manjši in z oploditvijo ni bilo večjih težav. Številni oljkarji z omenjenega območja poročajo o zelo lepo naloženih drevesih ter obilni letini. Po krajšem obdobju brez padavin, med 1. in 20. septembrom, so bili v posameznih izpostavljenih oljčnikih v Slovenski Istri opaženi oveli plodovi, kar je sovpadalo ravno z začetkom fenofaze dozorevanja plodov oljk. Še dodatno pa se je stopnja oljevitosti znižala zaradi obilnih padavin konec meseca septembra in v oktobru. V priobalnem pasu Slovenske Istre je bil močen napada oljčne muhe, ki je precej poškodovala plodove in je zato bila na teh lokacijah oljevitost še nekoliko slabša. V Goriških Brdih, Vipavski dolini in zaledju Slovenske Istre so bili na nekaterih lokacijah oljčniki zelo obilno naloženi s plodovi, kar je vplivalo na izplen olja, ki je bil zato nekoliko manjši. Močnejši napad oljčne muhe, ki je bil izrazitejši v priobalnem pasu, je negativno vplival na kakovost oljčnega olja. Po letu 2014 smo imeli najštevilčnejši pojav oljčne muhe pri nas. Ugodne vremenske razmere za razvoj oljčne muhe, zlasti topla zima in deževno poletje s temperaturami, ki so le redko presegale 33οC, so omogočile zelo številčno populacijo (let oljčne muhe) ter velik odstotek poškodovanih plodov, predvsem na sorti Istrska belica. Omenjena sorta je namreč med najbolj dovzetnimi za napad oljčne muhe. Oddelek za varstvo rastlin našega Zavoda je izdal 14 prognostičnih obvestil za zatiranje škodljivke pri čemer so ob prvem pojavu muhe svetovali posredne ukrepe varstva kot so množični ulov ter uporabo kaolinskih pripravkov. Glede na nadaljnji razvoj populacije oljčne muhe so sledila priporočila o uporabi zastrupljene vabe ali škropljenje z drugimi registriranimi sredstvi za varstvo rastlin. Skupno smo v letu 2020 na spletni strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica objavili 24 nasvetov glede varstva oljčnikov pred škodljivimi organizmi.

Številni oljarji (v Sloveniji je registriranih 34 oljarn) so bili z letino oljk zadovoljni, pri čemer poudarjajo, da so bili izpleni olja od 8% do 19%. Veliko je bilo oljk, ki so bile zelo poškodovane od oljčne muhe, kar je povzročalo nemalo slabe volje, tako pri pridelovalcih, kot tudi v oljarnah. Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre g. Elvin Klobas ugotavlja, da je bil letos izplen olja slab, predvsem zaradi sušnih obdobij v času cvetenja in zorenja plodov oljk, posledično se plodovi niso debelili, kar je bilo razvidno iz razmerja med koščico in mesom. Zaradi škode, ki jo je povzročila oljčna muha, je veliko oljkarjev reševalo kakovost olja z zgodnejšim obiranjem. Nekateri so zaradi prezgodnjega obiranja nepoškodovanih še nedozorelih plodov izgubili na količini olja. Rešitev je namakanje v suši izpostavljenih oljčnikov ter v obiranju plodov v optimalni zrelosti na posamezni lokaciji. Namreč, vsak oljčnik je pod vplivom različnih dejavnikov na posameznih mikro lokacijah, obstajajo pa številni oljkarji na primorskem, ki imajo zgledno zasajene oljčnike, obdelava v njih je čim bolj racionalna in prilagojena k varovanju okolja, skrbno spremljajo pojave bolezni in škodljivcev in veliko sodelujejo s strokovnimi službami KGZ Nova Gorica. Udeležujejo se tudi različnih strokovnih izobraževanj, delavnic, prikazov, …, saj se zavedajo pomena znanja in izmenjave izkušenj.

Na kvaliteten pridelek olja vplivajo številni dejavniki. Zato moramo biti pri napravi novega oljčnika zelo pozorni že pri sami izbiri lege. Zasaditev oljčnika na nizki in vlažnejši legi prinaša v prihodnje veliko več težav z boleznimi (glivična obolenja npr. pavje oko, …), oljke v nižinskih legah so veliko bolj podvržene pozebi. Pred zasaditvijo novega oljčnika so pravilno načrtovana zemeljska dela (planiranje terena, globoko prekopavanje, odvodnjavanje talnih in površinskih vod, …) ravno tako izrednega pomena za vzpostavitev ugodnih talnih pogojev za rast rastlin. Pri tem ne smemo pozabiti na mehansko in kemijsko analizo tal, ki sta ključna parametra za založno gnojenje tal (z dvema osnovnima hraniloma fosforjem in kalijem), ki ga moramo obvezno opraviti pred prekopavanjem terena. Analizo tal in gnojilni načrt je potrebno obnavljati vsakih pet let, na podlagi  rezultatov pa se odločamo za gnojilne norme v nadaljnjih letih. Pravilno založena tla bodo oljkam omogočala uravnoteženo rast in rodnost in bodo dala tudi kakovosten pridelek. Pred samim sajenjem, ki je splanirano že nekaj let pred obnovo, si moramo zagotoviti tudi kakovosten sadilni material (naročanje sadik vsaj eno leto pred načrtovanim sajenjem), izbor sort glede na čas dozorevanja, opraševalne odnose, občutljivosti sort na bolezni in škodljivce ter občutljivost sorte na nizke temperature… Primer: sajenje manj občutljivih sort v primeru ekološke pridelave. Zaradi težav z boleznimi in škodljivci je pomembna tudi gostota sajenja, saj na terenu opažamo pregoste zasaditve in posledično veliko težav z osvetlitvijo krošnje, zračnostjo, težavno obdelavo… . Priporočamo vsekakor redkejša sajenja z sadilnimi razdaljami 5m X 6 m ali še boljše 6m X 6 m (razdalja v vrsti X razdalja med vrstami). Smiselno je tudi načrtovanje namakalnega sistema v oljčnikih. Priporoča se postavitev kapljičnih namakalnih sistemov (nadzemni ali podzemni), kjer so izgube vode manjše. Pogoj za postavitev namakalnega sistema je seveda vir vode za namakanje (lastna akumulacija, podtalni viri, vodotoki, vodovodno omrežje, …). Za uporabo vode za namakanje iz vodotokov, podtalnice, vodovoda, si je potrebno predčasno zagotoviti vodno dovoljenje za zajemanje vode in odločbo o uvedbi namakanja. Pri sami vzgoji zelo veliko pomenita tudi pravilna in pravočasna rez ter varstvo pred boleznimi in škodljivci. Ključnega pomena je stalna prisotnost v oljčniku, spremljanje in opazovanje pojavov ter takojšnje (pravočasno) ukrepanje.

Kljub vsem težavam, ki so se pojavljale v letošnji oljkarski sezoni (suša, močan napad oljčne muhe in počasno dozorevanje plodov) lahko rečemo, da je bila sezona primerljiva s količinami v letu 2018, ki je bilo rekordno. Pridelek oljk je bil sicer nekoliko večji, vendar so bili izpleni manjši. Po ocenah strokovnjakov, pridelovalcev, torkljarjev … ocenjujemo, da smo v Sloveniji v letu 2020 pridelali 900 ton oljčnega olja. Ob tem gre opozoriti, da morajo tržni pridelovalci oljčnega olja enkrat letno, najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi letu obiranja oljk pridelek olja prijaviti na Upravni enoti2, ki vodi RKG. Pridelali in predelali smo tudi 6 ton namiznih oljk različnih sort.

 

Pripravila:

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
mag. Urška Klančar;
Svetovalka specialistka za oljkarstvo in sadjarstvo

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Vasja Juretič, univ.dipl.ing.agr.;
Svetovalec specialist za sadjarstvo in oljkarstvo


(1) 41. člen Zakona o kmetijstvu (V RKG se morajo vpisati vsa kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednji pogoj:-da imajo v uporabi najmanj 0,1hektarja oljčnikov)

(2) 143. člen Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) – opredelitev subjektov, ki imajo to obvezo, kraj vpisa (Register kmetijskih gospodarstev- v nadaljnjem besedilu: RKG) in datum izpolnitve obveznosti; in 38. člen Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16, 23/17, 69/17, 72/18 in 35/19) – ponovno opredelitev subjektov, ki imajo to obvezo, RGK kjer se lahko ti podatki zbirajo in opredelitev podatkov, ki se zbirajo – obrazec iz priloge 8 Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.