POZEBA NA PRIMORSKEM 2021
datum: 21.06.2021
Primorska regija ima v večini submediteransko podnebje, kar velikokrat pomeni pretople zime in jeseni. Pozebe so v taki klimi stalnica in jih je potrebno upoštevati. Iz kronike izrednih vremenskih dogodkov, ki jo je za Trst, Istro, Kras in Furlanijo sestavil Braun (1935) je razvidno, da je bilo v 20. stoletju kar 19 takih dogodkov. Od tega 16 v zadnjih 300 letih, kar pomeni povprečno eden na vsakih 18 let. Izstopajoče pozebe, ki so povzročile veliko gospodarsko škodo so zabeležili v letih 1929, 1956, 1985 in 1996. Pozeba, ki smo ji bili priča letos aprila je žal zelo močno prizadela predvsem pridelovalce sadja in zelenjave pa tudi vinogradnike. Škoda, ki je pri tem nastala pa je primerljiva s škodo, ki so jo povzročile pozebe v omenjenih letih v preteklosti.
Vdor hladnega zraka je v obdobju od 6. do 9. aprila prinesel zelo nizke temperature za ta letni čas. V noči na torek 6. aprila se je povsod po državi pooblačilo in od severozahoda so se širile padavine, ki so zjutraj dosegle tudi Primorsko. Ob močni ohladitvi se je meja sneženja spustila do nižin, prehodno je v torek dopoldne snežilo tudi ob morju. Nato se je v noči na sredo (7.4.) zjasnilo in veter se je umiril, zato je bilo jutro 7.aprila marsikje najbolj mrzlo aprilsko jutro po več kot 60 letih. Na meteorološki postaji Bilje so izmerili - 4,1οC, v Portorožu pa - 2,3οC. Temperature blizu ledišča so bile le v najtoplejših legah Primorske - Vedrijan v Goriških brdih - 0,5οC. Sledila je še ena dokaj jasna in mrzla noč na četrtek (9.4.), ko so se temperature zjutraj spet spustile pod ledišče, le v najtoplejših predelih Primorske temperatura ni padla pol ničlo. Tako je bila povprečna temperatura zraka (izračunana iz meritev ob 7., 14. in 21. uri) med 6. in 7. aprilom po nižinah okoli 0οC, kar je skoraj 10οC hladneje kot običajno v tem delu leta. Po podatkih ARSO je bilo jutro 7. aprila 2021 najhladnejše vsaj od sredine 20. stoletja, mesec april pa najhladnejši po aprilu letu 2003.
Slika 1: Zasnežen oljčnik v zaledju slovenske Istre (6.4.2021)
Slika 2: Viljamovka na Koprskem (6.4.2021) Slika 3:Kaki (6.4.2021)
Občutljivost na pozebo je odvisna od vrste, sorte, kondicije in prehranjenosti posamezne rastline ter predvsem od razvojne faze v kateri je rastlina. Na Primorskem so bile v obdobju od 5. do 7. aprila zgodnje sorte breskev, češenj, hrušk, jablan in sliv v polnem cvetenju, pozne sorte pa v stadiju balona. Marelice in mandlji so v večini že razvili plodiče, kakiji, fige in drugo sredozemsko sadje pa je že razvilo liste in številne daljše poganjke. Škoda pri tokratni pozebi na sadju je bila zelo velika predvsem zato, ker so nizke temperature nastopile v najbolj občutljivih fenofazah, to je od začetka cvetenja do debelitve plodičev. Dolgotrajne nizke temperature so pustile negativne posledice tudi na zelenjadnicah in vinski trti. Zmrzal je najhuje prizadela mlad krompir, jagode in šparglje. Zaradi velikih nihanj temperatur med dnevom in nočjo je škoda na špargljih še večja kot je bilo sprva pričakovati. Pozeba je vinsko trto prizadela v manjšem obsegu in predvsem na izpostavljenih zatišnih legah. Najhuje so bile prizadete vse mlade trte, zgodnje namizne sorte grozdja ter vinske sorte, ki zgodaj odganjajo:« Zelen«, »Chardonnay«,beli, sivi in modri »Pinot«.
Slika 4:Pozebel poganjek (15.4.2021)
Škodo, ki je nastala pri pozebi v sadjarstvu bi lahko preprečili z protislanskim oroševanjem. Na Primorskem imamo namakalni sistem Vogršček, ki pa v času tokratne pozebe ni deloval. Sicer pa ima zelo malo sadjarjev na našem območju možnost oroševanja, ker nimamo zadostne količine vodnih virov. Nekateri sadjarji so kljub zakonski prepovedi uporabili tehniko kurjenja v sadovnjakih, ki tokrat zaradi izredno nizkih in dolgo trajajočih temperatur (konvekcijska pozeba) ni bila uspešna.
Slika 5:Pozeblo drevo kakija (5.6.2021) Slika 6: Kurjenje sveč -kaki (7. in 8. 4. 2021)
Slika7: Poškodovan cvet (20. 4. 2021) Slika 8: Poškodovani plodovi (1. 6. 2021)
Slika 9: Poškodbe na plodičih jabolk Slika 10: Poškodbe na plodičih marelic
V zelenjadarstvu bi škodo lahko zmanjšali z uporabo prekrivke za zaščito rastlin pred nizkimi temperaturami ali pa z nadkrivanjem rastlin z nizkimi tuneli.
Slika 11: Pomrznjeni poganjki zelenih špargljev
V vinogradništvu si pridelovalci za zaščito pred pozebo lahko pomagajo s segrevanjem, dimljenjem in mešanjem zraka ter z oroševanjem. Za naše vinogradnike je še najbolj primerna metoda oroševanja, vendar imamo težave za zagotovitvijo zadostne količine vode za to metodo zaščite pred pozebo. Metodi segrevanja in mešanja zraka sta zelo dragi, saj potrebujemo peči in generatorje ali pa helikopter, kar je pri nas zelo težko zagotoviti. Za zaščito pred pozebo se prakticira tudi dimljenje s katerim se prepreči segrevanje in ohlajanje tal. Včasih so ljudje kurili listje, rožje in slamo, kar pa je danes v veliki večini z zakoni prepovedano. Najbolj preprosta in poceni ter vsem dosegljiva je metoda krepitve odpornosti rastlin s pripravki v obliki gnojil in rastlinskih dopolnil.
V boju pred pozebo zelo veliko naredimo z dobro oskrbo in prehranjenostjo rastlin, saj so rastline v dobri kondiciji veliko bolj odporne proti nizkim temperaturam. Že majhni in enostavni agrotehnični ukrepi kot je mulčenje ozelenelih trajnih nasadov lahko zelo omilijo vpliv nizkih temperatur na rastline. Po že nastali škodi na vseh kmetijskih kulturah priporočamo uporabo biostimulantov (alge, giberelini in aminokisline) za krepitev rastlin. Posebno pozornost bo letos potrebno posvetiti tudi poletni rezi, ki bo pri pozeblih drevesih nujna.
Kljub vsem naštetim ukrepom za zaščito rastlin pred pozebo je zelo pomembno, da škodo, ki nastane zaradi izpada pridelka omilimo s sklenitvijo ustreznega zavarovanja.
Pripravili:
Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo in oljkarstvo ,Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
mag. Urška Klančar, specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Viri:
-Ogrin D., 1996. Ob pozebi oljk v Slovenski Istri decembra 1996.Geografski zbornik.11:34-38
-Ogrin D., 2002.Pozebe v Primorju z vidika uspevanja mediteranskih kultur.Dela18:157-170
