Rdeča ptičja pršica, kožni parazit pri perutnini »kurjenci«

datum: 16.07.2024

Večina rejcev tako večjih kot manjših jat perutnine se je že srečala z majhnimi skoraj nevidnimi pršicami, ki so se po rokovanju s perutnino plazile in povzročale gomazeč srbeč občutek na koži. Poznamo sicer več organizmov, ki povzročajo ektoparitoze eden bolj pogostejši, ki se uspešno namnoži v toplejših dnevih je Rdeča ptičja pršica (Dermanyssus gallinae).

Rdeče pršice povzročajo veliko ekonomske škode v rejah perutnine predvsem na račun zmanjšane nesnosti. Nevarne so tudi zato, ker med perutnino prenašajo številne bolezni, tako bakterijske kot virusne. So zelo trdovraten parazit preživijo lahko tudi do 8 mesecev brez hrane. V vseh razvojnih fazah razen v stadiju ličinke se hranijo s sesanjem krvi na gostitelju. Razvojni krog pršice traja 7 dni, kar pomeni zelo hitro razmnoževanje. Idealno okolje za namnožitev so lesene površine, kjer je več prostora za skrivanje in razmnoževanje, nastilj ter ostale špranje v prostorih. Pršice živijo na opremi in prej navedenih predelih v hlevu le ponoči se preselijo na živali, kjer se hranijo s sesanjem krvi.

Znaki okuženosti perutnine so rdečina, srbenje, papule, vezikule in dermatitis. Živali postanejo anemične, slabotne, depresivne ob močni okužbi lahko pride do pogina živali. Pršica ne prizanese niti ostalim živalskim vrstam in človeku. Okužbe na ostalih živalih in človeku so redke povzročajo predvsem nadležno srbenje.

Preventivni ukrepi in ukrepi zatiranja Rdeče pršice.

Preventiva se začne že pri gradnji ali napravi prostora (kurnic), kjer bomo naselili perutnino. Pri gradnji ali napravi prostora pazimo, da so površine poravnane, gladke brez nepotrebnih špranj. Les je sicer praktičen gradbeni element a glede pršice ni priporočljiv, ker nudi dobro zatočišče za skrivanje in razmnoževanje pršice. Tudi pri opremi se izogibajmo uporabe lesenih elementov, če jih uporabljamo naj bo les dobro obdelan s čim manj razpokami in dobro zatesnjenimi spoji. V rejah, kjer se uporabljajo gredi pazimo, predvsem na spoje, kjer so gredi pritrjene. Na teh delih so običajno majhni razmaki, ki so odlična skrivališča za pršico tik ob živali, ki prenočijo na gredeh.

Prenašalci pršice so tudi ptice (golobi, vrabci…), ki se radi zadržujejo ob hlevih zato kolikor je mogoče jim onemogočimo dostop do rejne perutnine. Naravni mehanizem za čiščenje in odstranitev pršice pri kokoših so prašne kopeli. Prašne kopeli so zelo učinkovita preventiva proti zajedavcem. Kopeli naj bodo dostopne, dovolj velike glede na število živali in globoke, da se kokoši v njej dobro »okopajo«. Prašna kopel naj vsebuje mešanico peska in gline (mleta diatomejska zemlja, pepel). Mešanica naj bo naravnega izvora, primerna za perutnino, da ne pride do draženja dihal. S prašno kopeljo dosežemo učinek izsuševanja in zamašitve dihalnih por parazitov in tako se kokoši očistijo. Med preventivne ukrepe sodi tudi redno čiščenje kurnic, sicer so pršice zelo trdožive in tudi po izpraznitvi in čiščenju je možnost preživetja pršic velika. Pršice so občutljive na višje temperature zato pred uporabo akaricidov (kemičnih sredstev za zatiranje) kurnico in vso opremo temeljito operemo z vročo vodo in hlev pred naselitvijo osušimo. Redno menjamo nastilj in pred dodajanjem nastilja lahko tla potrosimo z apnom v prahu ali diatomejsko zemljo. Če se bomo posluževali uporabe akaricidov, tretiramo, ko so površine suhe,  sredstva pogosto menjujemo, ker s časoma postanejo neučinkovita.

Za odpravljanje parazitov na živalih uporabljamo akaricide, ki imajo določeno karenco za jajca in meso. Novejši preparati se dajejo živalim v vodo za pitje in delujejo na živčni sistem pršice. Potrebni sta dve tretiranji, ki sta običajno uspešni, vendar se pršice čez nekaj mesecev vrnejo. Na voljo so tudi preparati na osnovi rastlinskih pripravkov in biopesticidov ter naravni plenilci pršic, ki pomagajo pri biološkem zatiranju.  Pred uporabo akaricidov se posvetujte z veterinarjem in pazite na lastno zaščito pri rokovanju s sredstvi za zatiranje.

Možnosti za preventivo in zdravljenje je kar nekaj  vedno namenimo več pozornosti že pri nakupu živali. Preden živali priključimo k jati le te preventivno temeljito pregledamo in po potrebi zdravimo.

Uporabljeni viri so na vpogled pri avtorju članka.

Pripravil:

• Svetovalec specialist za živinorejo; Adam Raspor, univ. dipl. inž. zoot.