Sadjarski center Bilje je bil ustanovljen leta 1993 za proučevanje koščičastih sadnih vrst. Denar za izgradnjo in delovanje je prva leta v celoti prispevalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Zadnjih nekaj let za poslovanje centra namenjamo tudi lastna sredstva, ki jih pridobivamo z izvajanjem projektov, z izvajanjem poskusov za znanega naročnika, s prodajo sadja, cepičev in drugih storitev. Naše delo poteka v skladu z vsakoletnim programom dela, potrjenim s strani KGZS in MKGP. Usklajujemo se z nosilci introdukcije posameznih sadnih vrst, zaposlenimi na BF ULJ in na KIS-u. V SC Bilje prisluhnemo tudi potrebam in željam sadjarjev ter jih upoštevamo pri zasnovi naših poskusov.

• oskrba drevesničarjev z izhodiščnim – matičnim materialom (cepiči)
• proučevanje sort, podlag in tehnologije pridelave koščičarjev (breskev, češnja, marelica, sliva); zaradi ugodnih naravnih danosti, tradicije pridelave in interesa pridelovalcev proučujemo tudi hruške, kaki, jablane ter tolerantne sorte namiznega grozdja
• sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami doma in po svetu
• izobraževanje pridelovalcev in kmetijskih svetovalcev (predavanja, organizacija razstav sadja, demonstracije sadjarske mehanizacije in pripomočkov ter prikazi tehnoloških ukrepov)

Sedež Sadjarskega centra je v Biljah, kjer imamo za namene proučevanja v uporabi 6 ha zemljišč, na katerih poteka introdukcija I. in II. faze ter pridelava izhodiščnega materiala (cepičev) za drevesničarje. Pridelava cepičev breskve, slive in marelice poteka v dveh mrežnikih, pokritih z gosto protiinsektno mrežo, matična drevesa češenj, višenj in kakija pa rastejo na prostem. Vsi nasadi v Biljah so pokriti s protitočno mrežo in namakani.

Druga lokacija je v Stari Gori, kjer je 1 ha površine, zasajene s sortimentom češenj in marelic. Manjši del zemljišča je namenjen proučevanju podlag za marelico in na šarko tolerantnih starejših sort marelice.

Tretja lokacija je Vogrsko, kjer smo v letu 2017 posadili 0,4 ha vinograda na bolezni tolerantnih sort namiznega grozdja. Vinograd bomo dosadili s perspektivnimi sortami iz skupine tolerantnih sort.

V Sadjarskem centru smo stalno zaposleni štirje delavci (vodja centra, tehnologinja, delovodja in traktorist), ob delovnih konicah pa najemamo dodatno delovno silo (podjemni delavci, študenti). V naših nasadih je do sedaj opravilo obvezno študijsko prakso veliko dijakov in študentov, od katerih je večina pripravila tudi diplomska dela. V SC Bilje smo vedno pripravljeni na sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami, kar je tudi ena izmed naših osnovnih nalog.

• 25 diplomskih nalog na BF – Oddelek za agronomijo (univerzitetni in strokovni študij)
• 4 doktorske disertacije
• številni prispevki v strokovnih revijah (revija SAD, Sodobno kmetijstvo, Frutticoltura, L’Informatore Agrario, Italus Hortus …)
• prispevki za kmetijske oddaje na TV Primorka, RTV Koper, RTV Slovenija
• obveščanje ostalih medijev (Radio Robin, Radio Nova, Primorske novice …)

Proučevanje sort (introdukcija I.faze)

• 132 sort breskev in nektarin
• 55 sort češenj
• 36 sort sliv in češpelj
• 31 sort marelic
• 12 sort hrušk
• 18 sort kakija
• Sodelovanje na 3 revizijah sadnega izbora (1994, 1998, 2002) s priporočili za posodabljanje le-tega na osnovi rezultatov proučevanja novih sort.

Proučevanje podlag

• šibke podlage za češnjo (10 podlag)
• podlage za marelico (7 podlag)
• podlage za breskev (4 podlage)
• podlage za breskev (13 podlag), ugotavljanje primernosti za utrujena tla

Introdukcija II. faze

• jablana - tehnologija pridelave dveh gojitvenih oblik ob izvajanju vseh agrotehničnih ukrepov (zgodnje in pozne sorte, odbrane iz introdukcije I.faze)
• hruška – ugotavljanje najprimernejše gostote (tri različne gostote sajenja pri sorti ‘viljamovka’)
• češnja - ugotavljanje primerne gostote sajenja odbranih šibkih podlag iz 1. skupnega poskusa Alpe-Jadran; uporaba in nadgradnja rezultatov iz 1. poskusa
• sliva - ekološka pridelava 12 lokalnih sort, odbranih prek dela na mednarodnih projektih PHARE in INTERREG III A Italija-Slovenija
• breskev – tehnološki poskusi z različnimi načini namakanja in zaščite proti spomladanski pozebi, fertiirigacijo, različnimi gojitvenimi oblikami, uporabo različnih organsko-mineralnih gnojil in vstopom v rodnost ob uporabi različnega sadilnega materiala.

• mednarodni kongres o češnji na Norveškem (Lofthus, julij, 1997)
• mednarodni kongres o breskvi v ZDA (Davis, julij, 2001)
• slovenski sadjarski posvet z mednarodno udeležbo (Krško, marec, 2004)
• mednarodni kongres o slivah in češpljah na Norveškem (Lofthus, september, 2004)
• mednarodni kongres o češnji v Turčiji (Bursa, junij, 2005).

Izvedba projekta z naslovom Raziskave na avtohtonih slovenskih sortah češenj in sliv, tolerantnih in naravno rezistentnih na gospodarsko pomembne bolezni za integrirano ali ekološko pridelovanje - PHARE v letu 2002. Interreg III A Italija-Slovenija 2000-2006 z naslovom: »Recupero e valorizzazione di varietá di fruttiferi di qualitá per un arricchimento della biodiversitá e a sostegno della frutticoltura biologica nelle aree transfrontaliere.« Delno sodelovanje pri projektu z naslovom: »Comparative study on the economic importance of applied horticultural research« oz. s kratico (Research & Development), ki so ga vodili Nizozemci v letih 2003 in 2004 (Programme 400-VI – EU-Access).