Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Projekti

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica že 20 let intenzivno sodeluje v različnih čezmejnih in  transnacionalnih evropskih programih bodisi kot vodilni partner ali projektni partner. Aktivni smo na različnih področjih kot so kmetijstvo v vseh panogah, razvoj podeželja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev, raziskave in inovacije, izobraževanje. Skrbimo za prenos znanja v kmetijsko prakso ob zagotavljanju okolju prijaznega in tržno učinkovitega kmetovanja, poseljenosti prostora in uravnoteženega razvoja podeželja.

Kot javni zavod, ki deluje na območju celotne Primorske, imamo ključno vlogo pri vertikalnem povezovanju državnih organov in lokalnega prebivalstva, pri implementaciji skupne kmetijske politike in aktivnostih za krepitev razvojnega potenciala kmetijstva in podeželja. Smo pomemben člen tudi pri horizontalnem povezovanju različnih sektorjev, od pridelovalcev, okoljevarstvenikov, trgovcev, industrije do akterjev na področju turizma in promocije.

Skozi leta projektnih sodelovanj smo si ustvarili bogate izkušnje, poznanstva in povezave tako v lokalnem kot tudi mednarodnem prostoru. Na podlagi mednarodnih sodelovanj smo okrepili poznavanje in razumevanje čezmejnega prostora, pridobili nova znanja ter sodobna orodja, kar nam omogoča bolj učinkovito izvajanje naših dejavnosti.

Naša vloga v projektih je aktivna, svoje delovne naloge in obveznosti, tako administrativne kot strokovne izvajamo pravočasno, odgovorno in učinkovito. Prizadevamo si, da tudi z evropskimi sredstvi prispevamo k trajnostnemu razvoju in k ohranjanju naše regije, njenih značilnosti, kakovosti, raznolikosti narave in kulture, poseljenosti in kakovosti bivanja.

Projekti po obdobjih

Projekti v obdobju 2014 – 2020

acquavitis_cmyk

ACQUAVITIS – Inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v čezmejnem vinogradništvu

Akronim projekta: ACQUAVITIS
Naslov projekta: Inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v čezmejnem vinogradništvu
Program: Program sodelovanja INTERREG V-A Italija – Slovenija 2014-2020
Vodilni partner: Kmetijski inštitut Slovenije
Trajanje projekta: 1. januar 2020 – 31. december 2021
Skupna vrednost projekta: 878.175,00 €
Vir financiranja: ESRR (85 %), lastni delež (15%)

Projektni partnerji:

  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije  KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA
  • Geodetski inštitut Slovenije
  • Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Matematica e Geoscienze
  • Università degli Studi di Udine – Dipartimento di Scienze AgroAlimentari Ambientali e Animali
  • Università Ca’ Foscari Venezia

 

Splošni cilj projekta: 

Cilj projekta je razvoj in preizkušanje inovativnih tehnologij in smernic za zaščito in učinkovito rabo vodnih virov ter načrtovanje ukrepov ob nepredvidenih dogodkih in klimatskih spremembah. Za to je potreben prenos znanja ter izmenjava izkušenj med raziskovalnimi ustanovami in vinogradniškimi kmetijami/vinskimi kletmi čezmejnega območja. V razvoj učinkovitih modelov gospodarnega upravljanja z vodnimi viri bo aktivno vključenih najmanj 15 kmetij.

Povzetek projekta: 

Pogosta sušna obdobja in visoke temperature povzročajo okoljski stres, ki se kaže v zmanjševanju razpoložljivih količin vode. Iz tega razloga se bodo indikatorji rabe vode v prihodnjem obdobju povečali. To bo vplivalo na naravne in kmetijske ekosisteme (zlasti na sektorje z visokim »Indeksom izkoriščanja vode« kot je vinogradništvo). Obravnavano čezmejno območje je zaradi podnebnih, geomorfoloških in ekonomskih značilnosti (majhne kmetije) zelo ranljivo. Zato želimo na tem področju čim prej postaviti jasne strategije za učinkovito rabo vode. Postavili mrežo za spremljanje količine/kakovosti vode in razvili inovativne zelene namakalne sisteme za vinograde (čas namakanja glede na vodni stres). V projektu vpeljujemo hitro metodo za določanje vodnega stresa rastlin preko hiperspektralnih posnetkov iz zraka. Hitro informiranje deležnikov bo zagotovljeno preko spletnega portala. Z optimizacijo rabe vode za namakanje bomo izboljšali ekonomsko stanje kmetij in vplivali na trajnostno rabo podzemnih voda. V uvajanju novih pristopov rabe vode bo vključenih najmanj 15 čezmejnih kmetij. Z razvojem zelenega gospodarstva (“green economy”) bomo izboljšali konkurenčnost tega ranljivega območja.

Glavni rezultati: 

V predlaganem projektu bomo vplivali na trajnostno kmetijstvo preko boljšega upravljanja z vodnimi viri. Optimizirali bomo rabo vode, tako da bomo prilagodili količino, način in čas namakanja dejanskim potrebam trte. To bomo dosegli s holističnim pristopom.
(1)Postavitev spletnega portala: Spletni portal Acquavitis bo povezoval znanstvena področja, kot so vinogradništvo, rastlinska fiziologija, meteorologija, hidrologija, geologija...Cilji so sistemsko zbiranje, obdelava in povezava podatkov iz različnih virov ter hiter prenos informacij kmetom za upravljanje vinogradov. 3D interaktivna maketa bo prikazovala vpliv klimatskih sprememb na stanje vinogradov. (2) Vpeljava novih pristopov v merjenju vodnega stresa rastlin Količino in dostopnost vode rastlinam bomo ocenili preko merjenja vodnega potenciala in izotopske sestave vode v listih. Le-to bomo primerjali z izotopsko sestavo voda iz različnih virov (deževnica, površinske, podzemne). Tako bomo ocenili, iz katerega vira in koliko vode trta dobiva v danem trenutku. Zbrani rezultati bodo omogočili izdelavo modelov kroženja vode. Stanje vodnega stresa v vinogradih bomo spremljali z rednimi meritvami vodnega stresa v najmanj šestih vinogradih ter preko hiperspektralnih in IR posnetkov z droni in letalom. (3) Preučitev namakalnih sistemov in postavitev smernic učinkovitega namakanja: Naprave s kapljičnim namakanjem bodo preučevane v dveh čezmejnih vinogradih. Na ta način bomo postavili smernice namakalnih postopkov. (4) Prenos znanja: Podatki bodo zbrani na spletni platformi, kmetje, študenti, raziskovalci bodo z rezultati seznanjeni neposredno ter posredovani na dogodkih.

 

 

Spletna stran projekta:

https://www.ita-slo.eu/sl/acquavitis

logowool300px

WOOL - Volna kot izjemna priložnost za razvoj

Naslov projekta: Volna kot izjemna priložnost za razvoj
Izvirni naslov projekta: Wool as Outstanding Opportunity for Leverage
Program: INTERREG V-B Adriatic-Ionian ADRION 2014-2020
Vodilni partner: Polo Tecnologico di Pordenone SCPA– Tehnološki park Polo, Pordenone, Italija
Trajanje projekta: 1. marec 2020 – 28. februar 2022
Skupna vrednost projekta: 1.342.775,00 € Vir financiranja: ESRR (85 %), lastni delež (15 %)
Sodelujoči na projektu: Klavdija Kancler (koordinator projekta), Slava Božič (administrativni & finančni koordinator projekta), Aleš Valenčič (strokovni sodelavec), Jana Čuk (strokovna sodelavka), Jani Mlekuž (strokovni sodelavec)

projekt wool

 

Projekt WOOL je del INTERREG VB Adriatic-Ionian ADRION programa 2014-2020. V projekt je vključenih šest držav: Italija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Grčija. Vodilni partner je Tehnološki park Polo PN, Pordenone, Italija. V projektu sodelujeta dva slovenska partnerja, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Nativa, Inštitut za trajnostno rast. Število sodelujočih partnerjev je deset, pridružen pa je en partner s Hrvaške.

 

Projektni partnerji:

  • POLO PN – Tehnološki park POLO, Pordenone
  • C.C.I.A.A. della Basilicata –Zbornica za gospodarstvo, industrijo, obrt in kmetijstvo Basilicata
  • KGZS – Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • NATIVA – Inštitut za trajnostno rast
  • EFZG – Univerza Zagreb, Fakulteta za ekonomijo in podjetništvo
  • Majur – Občina Majur
  • Larissa– Gospodarska zbornica Larissa
  • Brčko – Vlada okrožja Brčko
  • Pljevlja – Občina Pljevlja
  • Žabljak – Občina Žabljak

 

 

Volna je naraven, obnovljiv, biološko razgradljiv proizvod, ki ga je mogoče reciklirati. Kljub temu volna spada med nišne izdelke, saj volneni izdelki predstavljajo samo 1,2 % celotne tekstilne proizvodnje, kjer prevladujejo sintetična vlakna.

 

Glavni cilj projekta je dvigniti uporabo volne, posebej v turistično razvitih pokrajinah in pokrajinah kjer je volna del kulturne dediščine. Volna, ki se tretira kot odpadek in je pogosto odvržen in uničen je lahko surovina, ki omogoča razvoj podeželja, industrije, znanosti, umetnosti, obrti in turizma. Lahko doprinese k trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja.

 

Glavni rezultati projekta bodo oblikovanje skupne transnacionalne strategije uporabe volne v partnerskih državah, izdelava karte/zemljevida (Adrion WOOL Network) v katerem bodo označene pokrajine znotraj posameznih držav, kjer je prisotna surovina - volna. S tem zasledujemo trajnostno in sezonsko prilagojeno turistično ponudbo volnenih izdelkov, povezanih z dediščino in tradicijo, interpretirano na inovativen način - z novo sodobno zasnovo tradicionalnih ročno izdelanih volnenih izdelkov v sodelovanju z obrtniki in umetniki.

Končni cilj je izoblikovanje blagovne znamke WOOL in vzpostavitev novih turističnih poti in ateljejev na temo volne, kar bo vplivalo na gospodarsko rast vključenih pokrajin. Omogočen in spodbujan bo prenos znanja in regijsko sodelovanje, kar bo prispevalo k izboljšanju upravljanja s skupno dediščino in oblikovanju različnih dobavnih verig, ki bodo spodbujale nastanek novih delovnih mest.  

 

Facebook stran https://www.facebook.com/Adrion.Shepherds.Footsteps/

logo_adrion_enviroment_ecovinegoals_3

ECOVINEGOALS – Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij

Akronim projekta: ECOVINEGOALS

Naslov projekta: Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij

Izvirni naslov projekta: ECOlogical VINEyards GOvernance and Activities for Landscape‘s Strategies

Program: INTERREG V-B Adriatic-Ionian ADRION 2014-2020

Vodilni partner: VEGAL – Razvojna agencija vzhodne Benečije

Trajanje projekta: 1. marec 2020 – 31. avgust 2022

Skupna vrednost projekta: 1.939.505,59 €

Vir financiranja: ESRR (85 %), lastni delež (15 %)

Sodelujoči na projektu: dr. Karmen Bizjak Bat (koordinator projekta), Slava Božič (administrativni & finančni koordinator projekta), Andreja Škvarč (specialistka za vinogradništvo in selekcijo vinske trte), Majda Brdnik (specialistka za vinogradništvo), Tamara Rusjan (specialistka za vinarstvo)

 

Projektni partnerji:

  • VEGAL – Razvojna agencija vzhodne Benečije
  • PAT – Avtonomna pokrajina Trento
  • KGZS – Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  • AZRRI – Agencija za razvoj podeželja Istre
  • INFORMO - Združenje za spodbujanje zaposlovanja, strokovnega razvoja in izobraževanja
  • BDCKG – Poslovno razvojni center Kragujevac
  • BSC BAR – Podjetniški inkubator Bar
  • BAR – Občina Bar
  • CIHEAM-MAICh – Sredozemski agronomski inštitut Hania

 

 

Intenzivno vinogradništvo v Jadransko-Jonski (ADRION) regiji lahko negativno vpliva na kakovost prsti, vode in zraka, biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter povzroča pomembne spremembe občutljivih habitatov in tradicionalnih pokrajin. Projekt ECOVINEGOALS se spopada prav z izzivi intenzivnega vinogradništva in njegovih negativnih posledic.

 

Glavni cilj projekta ECOVINEGOALS je razvoj strategij, akcijskih načrtov, orodij in zmogljivosti vinogradniških območij za agroekološki prehod v smeri upravljanja z nižjimi vnosi in izpusti. Sočasno pa je projekt usmerjen v uskladitev proizvodnih, socialnih, okoljskih in pokrajinskih potreb občutljivih vinogradniških območij v Jadransko-Jonski regiji.

 

Pričakovani rezultat projekta ECOVINEGOALS je oblikovanje treh različnih transnacionalnih strategij:

  • Prva bo osredotočena na agroekološke sisteme gojenja vinske trte in podpori njihovega širjenja na občutljivih vinorodnih območjih v Jadransko-Jonski regiji;
  • Druga je namenjena uskladitvi vinogradništva z drugim konkurenčnimi rabami zemljišč ob sočasni skrbi za ohranjanje pokrajin in habitatov;
  • Tretja pa je usmerjena v uveljavitev participativnih teritorialnih procesov upravljanja, s pomočjo katerih bodo deležniki, ob uporabi izdelanih modelov, lažje sodelovali v procesih pogajanjih in reševanju konfliktov vezanih na varstvo okolja in pokrajine.

 

Pričakovane spremembe bodo dosežene z pomočjo pilotnih pobud in lokalnih akcijskih načrtov. Te je mogoče doseči z izmenjavo tehničnega znanja, z ocenjevanjem ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz agroekološkega pristopa in s krepitvijo participatorne sposobnosti oblikovalcev zakonodaje. Transnacionalni in interdisciplinarni značaj projekta omogoča doseganje trajnih rezultatov, kot je ustanovitev nove inovativne mednarodne mreže (AVINE) na območju Jadransko-Jonske regije in vključitev v že obstoječe mreže EU, skladno s pričakovanimi rezultati projekta, ki se nanašajo na agroekološke prakse, zaščito pokrajin in habitatov, aktivno sodelovanje in socialno ozaveščenost. Nenazadnje pa projekt prispeva k izvedbi utečenih politik EU na evropski in nacionalni ravni kot so EUSAIR, skupna prehranska politika (Common Food Policy) in bioekonomska strategija (Bioeconomy Strategy), ter upošteva prednostne naloge, opredeljene v delovnem dokumentu služb EU komisije FOOD 2030 (EU Commission Staff Working Document FOOD 2030).

 

Več na uradni spletni strani projekta https://ecovinegoals.adrioninterreg.eu/ in Facebook strani  https://www.facebook.com/ecovinegoals

logo_ekp_sklad_za_regionalni_razvoj_slo_slogan

INOVATIVNO PARTNERSTVO ZA RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA IN ENOTURIZMA SPODNJE VIPAVSKE DOLINE

Operacija je namenjena pospeševanju razvoja podeželja v okviru vinogradništva in enoturizma spodnje Vipavske doline.
Trajanje operacije: 1.1.2019 - 1.3.2021
Skupna vrednost operacije : 54.772,18€
Vir sofinanciranja: 40.894,16€ (sredstva ESRR)

Nosilec operacije: Kmetijski inštitut Slovenije

Partnerji: 

  • Mestna občina Nova Gorica
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Kmetijska zadruga Dornberk z.b.o.
  • RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica
  • Društvo Zapisi

Cilj operacije:

Cilj operacije je postavitev inovativnega partnerstva oz. konzorcija, skupna identifikacija in definicija dodane vrednosti vinogradništva in vinarstva ter njihovo vključevanje v integralni turistični proizvod.

Glavne aktivnosti operacije:

- priprava pravilnika s posebno zaščito oznake porekla in blagovne znamke 'Vipavska dolina Izbrano'

- ustanovitev Konzorcija

- prenos znanja in delavnice z deležniki

- postavitev celostne grafične podobe, vključno z izdelavo konzorcijskih nalepk

- izdelava spletnega portala o pomenu vinogradništva v kraju in možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa

Operacijo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Logo_EKP_sklad_za_regionalni_razvoj_SLO_slogan

interreg_slo_ita

GREVISLIN - Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah

strateški projekt
Akronim projekta: GREVISLIN
Naslov projekta: Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah
Program: Program sodelovanja INTERREG V-A Italija-Slovenija 2014-2020
Vodilni partner: RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica
Trajanje projekta: november 2018 - november 2021
Skupna vrednost projekta: 2.940.032,53 €
Vir financiranja: ESRR (85%), lastni delež (15%)

Partnerji pri projektu:

  • RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica
  • Občina Ajdovšina
  • Mestna občina Nova Gorica
  • Inštitut za vode Republike Slovenije
  • Agencija Republike Slovenije za okolje
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova
  • Gorica
  • Občina Postojna
  • Autorità di bacino distrettuale delle Alpi orientali
  • Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia
  • Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente del Friuli Venezia Giulia
  • Consorzio di Bonifica Pianura Isontina
  • Comune di Staranzano - Organo Gestore Riserva Naturale Foce Isonzo
  • Regione del Veneto
  • Agenzia Veneta per l'Innovazione nel Settore Primario - Veneto Agricoltura

 

Pomen projekta:

V strateškem projektu GREVISLIN sodelujejo vsi ključni strateški partnerji z namenom ohranjanja, izboljšanja in obnove narave in njenih procesov, da bi se preko tega zagotovile raznovrstne ekosistemske storitve za družbo. Za dosego tega je zelo pomemben proces dolgoročnega načrtovanja zelene infrastrukture, ki ga projekt tudi vključuje. Partnerstvo obsega nacionalno (nacionalne institucije za varstvo okolja), regionalno (regije) in lokalno raven (občine) na obeh straneh meje. Veliko strokovno podporo v procesu razvoja projekta je nudilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor (SI), ki je pridruženi partner projekta. Nujnost čezmejnega sodelovanja je predvsem v iskanju rešitev načrtovanja in vzpostavitve zelene infrastrukture na mednarodnem povodju Soče, ki povezuje čezmejno upravičeno območje Slovenije in Italije, ki zagotavlja številne čezmejne koristi in povezuje ekosisteme, ki lahko nato zagotavljajo svoje storitve. Koristniki čezmejnega območja bodo javne institucije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, strokovne institucije na področju varstva okolja in kmetijstva, nevladne organizacije na področju varstva okolja, kmetje, učenci, dijaki, študenti in učitelji, prebivalstvo (aktivnosti osveščanja).
Projekt GREVISLIN bo prvič v zgodovini projektnega sodelovanja vzpostavil medsektorske povezave med ključnimi razvojnimi institucijami na čezmejni, državni, regionalni in lokalni ravni. Projekt ima velik potencial prenosa izkušenj na druga območja Severnega Jadrana.

Projekt GREVISLIN rešuje skupne teritorialne izzive na področju dolgoročnega čezmejnega strateškega načrtovanja razvoja in varstva zelene infrastrukture, dolgoročnega spremljanja stanja voda in biotske raznovrstnosti habitatov (s poudarkom na območjih povodja Soče in spodnjega dela reke Livenza, porečja Vipave), izvajanja pilotnih aktivnosti in naložb vzpostavitve zelenih infrastruktur na območju NATURA 2000 ter povečevanja ozaveščenosti ciljnih skupin o pomenu trajnostnega upravljanja z vodami, varovanih območij ter gozdnih in kmetijskih površin. Zelena infrastruktura zagotavlja okoljske, gospodarske in družbene koristi za družbo in okolje, zato jo je potrebno skrbno načrtovati, vzpostaviti in spremljati. Projekt GREVISLIN bo povezal čezmejno območje, zato so skupni teritorialni izzivi v reševanju institucionalnih dejavnikov: dveh držav, potreb lokalne ravni, različnih sistemov načrtovanja, različnih okoljskih praks in sistemov za nadzor stanja okolja. Namen je razviti trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture. Slednje je podlaga za skupno ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj: ohranjenost okolja, nove možnosti trajnostne rabe prostora za prebivalce in obiskovalce, doseganje globalnih, transnacionalnih, nacionalnih ciljev na področju okoljskega razvoja in novih zelenih zaposlitev. Prispevek projekta k ciljem strategije programa bo v okrepitvi celostnega čezmejnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj čezmejnega območja. Vrednotenje in promocija naravnih vrednot pomenijo večjo privlačnost območja, tudi z vidika potencialnega turističnega razvoja. Velik poudarek bo na okoljski trajnosti, ohranjanju čezmejne biotske raznovrstnosti in zaščite habitatov.

Vsebina projekta GREVISLIN je skrbno premišljena in na čezmejni ravni zagotavlja optimalno izboljšanje dosežkov pri upravljanju zavarovanih območij, vzpostavitvi zelene infrastrukture in uporabi ekosistemskih storitev, sočasno pa prispeva k varstvu okolja in trajnostnmu razvoju v obravnavanem območju. Nove rešitve, ki jih projekt ponuja, so priprava čezmejnega dolgoročnega načrta zelene infrastrukture ob porečjih Soče, Vipave, Livenze ter drugih porečjih, izvajanje sistema ekološkega in naravnega spremljanja čezmejnih porečij Soče, Vipave, Livenze in drugih porečij, izvedba okoljskih pilotnih aktivnosti na območjih NATURA 2000 v okviru čezmejnih porečij ter pilotna izvedba naložb v zeleno infrastrukturo v čezmejnih porečjih Soče, Vipave, Livenze in drugih porečjih.

Glavni splošni cilj projekta:

Glavni splošni cilj projekta GREVISLIN je razvijati trajnostno celostno kohezivno čezmejno območje z jasno dolgoročno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture, krepiti ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj. Cilj uresničuje programski specifični cilj z vidika krepitve celostnega upravljanja ekosistemov za trajnostni razvoj (dolgoročno načrtovanje zelene infrastrukture, spremljanje voda in pilotni ukrepi).

 

Interreg slo ita

 

Novice

bovska_ovca

30. september 2020

Vabilo na 2. delavnico "Prehrana drobnice ter perspektive reje drobnice"

V petek, 2. oktobra ob 16. uri se bo v Pivki odvila 2. delavnica "Prehrana drobnice ter perspektive reje drobnice" v sklopu projekta ukrepa PRP 2014 - 2020 "izobraževanje...

več

logo-WOOL-300px

30. september 2020

Javni poziv WOOL za rokodelce, oblikovalce in umetnike

V okviru projekta WOOL, Volna kot izjemna priložnost za razvoj bomo slovenski partnerji organizirali 5 delavnic in usposabljanj do konca leta 2021. Namen tega javnega...

več

krompir-01

29. julij 2020

POROČILO O OGLEDIH NA POLJIH KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE

Dne, 22.7.2020 smo si v okviru projekta ECOBREED ogledali pridelavo povečini zgodnjih in srednje zgodnjih ekološki sort krompirja na kmetiji KOZINA v vasi Hrastje pred...

več

GREVISLIN_CMYK (002)

24. junij 2020

Delavnica za kmetovalce

v okviru projekta GREVISLIN, vas vabimo, da se udeležite delavnice za kmetovalce, ki bo
v četrtek, 2. 7. 2020 ob 9.00 na Kmetiji Majcen, Miren 117 a, 5291 Miren

več

sonaravna živinoreja

19. junij 2020

IZJAVA ZA JAVNOST- SONARAVNA ŽIVINOREJA IN OKOLJE

Z IZVEDBO PROJEKTA SE ŽE KAŽEJO UČINKI IN ZANIMANJE ZA PODROČJE SONARAVNE ŽIVINOREJE IN OKOLJA

več

Izobraževanja in dogodki

Ni aktualnih dogodkov.

Baza najpogostejših škodljivcev in bolezni v Vipavski dolini

Baza najpogostejših škodljivcev in bolezni v Vipavski dolini