Oljkarstvo in poljedelstvo

Oljka je značilna sredozemska kultura, prilagojena na sušne razmere in se jo pri nas večinoma sadi na sušne lege. Posajena je na ravne površine ali na terasirana pobočja. Po saditvi sadik je v vodoravnem praznem medvrstnem prostoru možna pridelava prezimnih, zgodnje spomladanskih ali na sušne razmere prilagojenih poljščin kot so žita, zgodnji krompir, sončnice, oljna ogrščica in dosevkov za zeleno gnojenje. Pridelava poljščin v mladih nasadih oljk je značilna npr. za Toskano v Italiji. Pri nas v Istri je taka raba redka, saj se seje le pšenica, krompir, inkarnatka in krmna repica.

Poljščine je mogoče saditi v praznem medvrstnem prostoru le v mladih nasadih, ki so sajeni na običajne medvrstne razdalje, preden zakrijejo medvrstni prostor. Pri večjih sadilnih razdaljah oljk, bi bilo sajenje poljščin mogoče dalj časa.

Na površinah, kjer se odločajo za saditev oljk, so tla večinoma skromno založena z organsko snovjo oz. humusom, ki pa igra pomembno vlogo pri zadrževanju rastlinam dostopne vode in hranil v tleh in s tem pri večji odpornosti oljk na sušne razmere. Pri tem je poleg pridelovanja poljščin, zelo pomembna vloga dosevkov za zeleno gnojenje, ki jih sejemo prav z namenom obogatitve tal z organsko snovjo. Na območjih, kjer se sadijo nasadi oljk, je običajno zelo malo živinoreje, ki bi lahko prispevala hlevski gnoj ob saditvi nasadov. Prav posevkom za zeleno gnojenje bi zato morali dati poseben poudarek že pred zasaditvijo nasadov in prva leta po saditvi, da bi obogatili tla z organsko snovjo.

Pridelava poljščin v oljčnikih

Na sušnejših območjih ima prednost pridelava ozimnih poljščin in poljščin s kratko rastno dobo, da se izognemo najhujši poletni suši. V poštev bi prišle tudi poljščine, ki so zelo prilagojene na sušne razmere (sončnice, sirek za zrnje).

• Ozimna žita in oljna ogrščica

Med ozimnimi poljščinami pridejo v poštev: ozimna žita in oljna ogrščica za olje ali biodizel. Med ozimnimi žiti je možna intenzivnejša ozimna pšenica in ječmen ali pa manj zahtevna žita kot so tritikala in pira in ozimni oves. Med ozimnimi sortami pšenice, tritikale, pire in ovsa je bolje izbirati zgodnejše sorte, da dozorijo pred nastopom poletnih sušnih dni. Najhitreje dozori ječmen, ki ga zato priporočamo za bolj sušnejše in plitvejše lege. Ozimna oljna ogrščica dozori v času žetve ozimnih žit.
Setev jarih žit je manj priporočljiva, ker zorijo pozneje in bi bil zato pridelek zaradi sušnih razmer precej manjši. Od jarih žit bi prišel v poštev le ječmen z zares zgodno setvijo najkasneje v prvi polovici februarja ali pa pozno jesenska setev presevnih sort ozimne pšenice.
Za setev ozimnih žit priporočamo plitvo oranje ali kultiviranje tal medvrstnega prostora po zasaditvi nasada.

• Pridelava krompirja, sončnic in sirka za zrnje

Od spomladanskih kultur pride v poštev za saditev v mladih nasadih oljčnikov krompir, posebej zgodnje sorte, ki dozorijo pred nastopom vročih dni. V poštev pride zgodnja saditev koncem februarja, tako da imamo prvi pridelek lahko že v maju.

Sončnice in sirek za zrnje bi kot na sušo zelo odporni poljščini lahko prišli v poštev na nekaj globljih z vlago bolje preskrbljenih tleh.

Pridelava rastlin za zeleno gnojenje

Zeleno gnojenje je za oskrbo tal z organsko snovjo nepogrešljivo in bi po našem mnenju spadalo med glavna tehnološka priporočila pred in prva leta po napravi oljčnika.

V kolikor je površina v času do zasaditve z oljkami prazna priporočamo takojšnjo setev rastlin za zeleni podor zaradi preprečitve erozije, za izboljšanje strukture tal in zmanjšanja negativnih vplivov sonca in dežja na zbitost tal. S setvijo pokrovnih rastlin tudi preprečimo izpiranje hranil in kalitev plevelov na površini. Zaoravanje pridelane organske mase v tla zmanjša zbitost tal in izboljšalo strukturo tal, ki je zaradi prehodov težkih strojev ob saditvi poslabšana. Vnašanje dodatne organske mase v tla izboljša tudi zadrževalne sposobnosti tal za vodo in hranila, kar bo kasneje ugodno vplivalo na rast posajenih oljk.

Pri setvi dosevkov za zeleni podor je pomembno, da je površina čim dalj časa pokrita z zelenim pokrovom. Setev lahko opravimo po poletni suši v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo tudi vroča in suha poletja.

Pri izbiri primernih dosevkov dajemo prednost tistim, ki dajo več organske mase (križnice) in bogatijo tla z dušikom (detelje oz. metuljnice). Dosevki z veliko nadzemno maso so bolj primerni za jesensko setev kot prezimni dosevki (krmna repica in krmna ogrščica), lahko pa sejemo tudi neprezimno oljno redkev, belo gorjušico in facelijo ter njene mešanice od spomladi do jeseni.

• Setev neprezimnih dosevkov za zeleni podor

V spomladanskem času v aprilu in maju pridejo v poštev za zeleni pokrov preko leta in za podoravanje jeseni za obogatitev tal z organsko maso sledeče rastline oz. kombinacija rastlin z veliko listno maso in enoletnimi metuljnicami.

Odpornost na sušo je največja pri obeh deteljah. Ostale rastline za podor (npr. krmna repica, krmna ogrščica,..) sejemo kasneje, ko se dan daljša.

Primeri mešanic, ki jih še bolj priporočamo kot setev v čistem posevku:

Vključitev vsaj 20 % enoletnih metuljnic v mešanici je priporočljiva tudi zaradi bogatitve tal z dušikom in globljih korenin kot jih imajo facelija, gorjušica in oljna redkev.

Primer mešanice z mungom je aleksandrijska detelja + facelija + mungo (mešanica brez križnic), setvena norma je 12 kg/ha. Mungo je nova neprezimna vrsta, ki je primerna tudi za zeleno gnojenje in je odporna na sušo. Dobro odpornost na sušna in vroča poletja omenjajo tudi pri esparzeti, ki jo v Italiji (lupinella) sejejo kot posevek v mlade trajne nasade v čisti setvi ali v mešanicah.

Na tleh siromašnih s hranili in pri ekološki pridelavi oljk je priporočljiva setev metuljnic, da bi izkoristili bogatitev tal z dušikom, ki ga sicer mlada drevesa potrebujejo za boljšo rast. Avtohtone vrste metuljnic, ki rastejo v okolici oljčnikov pa kaže uporabiti pri zatravitvi v starejših nasadih kot npr. podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.)

• Setev prezimnih dosevkov za zeleni podor

Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.)
je enoletna prezimna detelja. Sejemo jo v avgustu in da po prezimitvi eno košnjo, nato odmre. Njena prednost je v tem, da daje prvo zeleno krmo spomladi. Pridelujemo jo v čistem posevku ali v mešanicah z mnogocvetno ljuljko in ozimno grašico.

Ozimna grašica (Vicia sativa L.)
Pridelujemo jo lahko povsod, zlasti v nekoliko bolj vlažnih območjih. Grašica je odlična krmna rastlina z veliko vsebnostjo beljakovin. Sejemo jo večinoma v mešanicah z ržjo (ržiga) in ječmenom (ječmiga)). V mešanicah z žiti sejemo 90 kg semena grašice/ha in 60 kg semena žit/ha. Ržigo in ječmigo sejemo v sredini septembra (za ZEL). Razen v mešanicah z žiti sejemo grašico tudi v mešanici z inkarnatko in mnogocvetno ljuljko kot grašljinko.

Grašljinka
je mešanica 30 kg/ha ozimne grašice, 20 kg/ha inkarnatke in 15 kg/ha mnogocvetne ljuljke. Sejemo 50 - 60 kg/ha mešanice, ki jo posejemo čimprej do sredine septembra. Mešanica da veliko zelene mase že jeseni (mulčenje) in še en odkos spomladi. Krma je primerna tudi za zeleno krmo ali siliranje (paša ovac).

Krmna repica (Brassica rapa L. ssp. sylvestris f. autumnalis)
Je manj zahtevna kot ogrščica, prenese poznejšo setev in je 6 – 8 dni prej zraste obilo zelene mase že jeseni pa tudi spomladi. Za setev potrebujemo 8 - 12 kg semena/ha, sejemo lahko od junija do začetka septembra. Sorta: PERKO,….

Krmna ogrščica (Brassica napus L.var. napus f. biennis)
Ima hitro začetno rast in dobro prenaša ostre zimske razmere, spomladi pa hitro poraste. Sejemo jo od julija do konca avgusta v količini 10 - 15 kg semena/ha. Na trgu sta dve že splošno razširjeni sorti: STARŠKA in AKELA. Poleg ozimnih sort krmne ogrščice je še sorta jare krmne ogrščice HELGA.
 

Za setev dosevkov je potrebna minimalna plitva obdelava tal in setev z žitno sejalnico ali kar povprek s trosilcem za mineralna gnojila. Pred setvijo priporočamo vsaj minimalno gnojenje z 200 – 300 kg/ha NPK 15:15:15 in po potrebi dognojevanje po vzniku dosevkov, da bi zraslo kar največ organske mase za zeleni podor.

Viri so poleg lastnih izkušenj sledeči: Kramberger Branko, 2003: Ozelenitev tal v kmetijstvu.- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 80 s. Kramberger Branko, 1999: Krmni dosevki. -Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 134 s. Korošec Jože, 1998: Pridelovanje krme na travinju in njivah. -BF, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 279 s. Poženel Anka, 1995: Sirek za zrnje.- Kmetovalec, Slovenj Gradec, št. 7, s.7-8 Slikovno gradivo: I. Vrhovnik, A. Poženel