Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Lokalne sorte zelenjadnic



DSC_4182 (002)

Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.


Na izobraževanju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 30.11.2018, smo na temo Novosti v zelenjadarstvu dobili bolj poglobljene informacije o lokalnih sortah, ki sta jih podali dr. Kristina Ugrinović in Mojca Škof iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Pod lokalne sorte uvrščamo lokalne populacije kmetijskih rastlin, ki so se ohranile na kmetijah. To so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene  v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Opuščene lokalne sorte pa so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v genski banki.

Povpraševanje potrošnikov po starih sortah raste. Po semenu in sadilnem materialu starih sort povprašujejo predvsem samooskrbni pridelovalci, veliko povpraševanja je tudi pri tržnih pridelovalcih. Tudi vpis ohranjevalnih in vrtičkarskih sort zelenjadnic se je v Sloveniji močno povečal.


Nabor lokalnih sort

Čebula: Belokranjka, Ivica rdeča, Ptujska rdeča, Tera. Česen: Ptujski jesenski, Pujski spomladanski, Štrigon, Anka jesenski, Haloški in Primorski. Por: Domači dolgi

Kumare: Dolga zelena, Biljenka. Paprika: Botinska rumena, Sivrija, Šorokšari. Paradižnik: Dule, Jani pritlikav, Luka, Maribor, Milka, Novosadski jabučar, Stanko, Tomi, Val.

Visok fižol za zrnje: Cipro, Visok pisan češnjevec, Jabelski pisanec, Kifeljček Justi, Klemen, Semenarna 22, Lišček rdeči, Lišček rdeči marmorirani. Visok fižol za stročje: Cipro, Kifeljček Justi, Klemen, Ptujski maslenec, Maslenec rani, Barjanec. Nizek fižol za zrnje: Češnjevec, Prepeličar tomačevski, Ribničan, Zorin, Topolovec. Turški fižol: Breginc.

Korenje: Ljubljansko rumeno. Zelje: Emona, Futoško, Kranjsko okroglo, Ljubljansko, Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3. Motovilec: Ljubljanski, Pomladin in Žličar. Radič: Goriški, Monivip, Solkanski.

Solata: Anna, Belokriška, Bistra, Dalmatinska ledenka, Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Mima, Posavka, Pavlinčica, Šempeterka, Trnovska ledenka, Vegorka, Majska kraljica.

Rezultati naloge Termini pridelovanja lokalnih sort solate, ko je bilo od leta 2015 do leta 2017 narejenih več poskusov z lokalnimi krhkolistnimi sortami solate. Primernost terminov pridelave za posamezne lokalne sorte v odvisnosti od pridelave. Preskušeno je bilo 15 lokalnih sort solate:

  • Za večino sort solate je najprimernejše obdobje pridelave zgodnja pomlad, ker so takrat tudi pridelki najvišji. Nekatere sorte so primerne za pridelavo tudi v jesenskem času.
     
  • Presajanje v marcu v plastenjak (I.in II. dekada); spravilo v III. dekadi aprila in v I. dekadi meseca maja. Masa glave 600 – 750 g. Sorte: Posavka, Dalmatinska ledenka, Bistra in Trnovska ledenka.
     
  • Presajanje solate v II. dekadi marca na prosto. Spravilo v III. dekadi v maju. Sorte: Pavlinčica, Leda, Bistra, Posavka, Dalmatinska ledenka in Trnovska ledenka. Masa glave 500 – 600 g.
     
  • Termin presajanja  na prosto v I. in II. dekadi v mesecu aprilu. Spravilo solate pa je bilo v I. in II. dekadi v mesecu juniju. Sorte: Leda, Bistra, Posavka in Trnovska ledenka. Masa glave je bila 500 – 700 g.
     
  • Termin presajanja na prosto je bil v I. dekadi meseca maja, spravilo solat pa v II. in III. dekadi meseca junija. Sorte. Leda, Posavka in Trnovska ledenk so dosegale maso glave 500 – 800 g
     
  • Jesenski termin presajanja solate na prostem v I. dekadi v mesecu avgustu, spravilo pa je bilo opravljeno v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Leda, Belokriška, Anna. Masa glave je 500 – 800 g.
     
  • Jesenski termin pridelave solate v plastenjaku – presajanje v II. dekadi meseca avgusta, spravilo pa v I. in II. dekadi v mesecu oktobru. Sorte: Bistra, Belokriška. Masa glave je bila med 400 in 700 g.
     
  • Pozno jesenski termin presajanja solate je bil v plastenjak v I. in II. dekadi meseca septembra, spravilo v II. dekadi meseca decembra in v I. dekadi meseca januarja. Sorte: Posavka, Bistra. Masa glave je bila od 150 do 250 g.
     
  • Zimski termin presajanja solate je bil v dogrevan plastenjak izveden v III. dekadi meseca septembra. Spravilo je bilo v II. dekadi januarja in v I. dekadi februarja. Masa glave je bila 150 do 250 g.

 

Priporočila za posamezne lokalne sorte solate:

  • Leda (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plese, na uhajanje v cvet in na skladiščenje.
     
  • Posavka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v zgodnji pomladi, pozni jeseni in pozimi. Slabo se skladišči, pri višjih temperaturah hitro uide v cvet, na njivi ni obstojna. Je zelo okusna sorta.
     
  • Bistra (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi, jeseni in pozimi. Srednje občutljiva je na solatno plesen, zgodaj začne uhajati v cvet, občutljiva je na sončni ožig, slabše je obstojna na njivi in tudi slabše se skladišči.
     
  • Trnovska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladi in jeseni. Na solatno plesen je manj občutljiva, srednje je občutljiva na uhajanje v cvet, srednje občutljiva je na skladiščenje. Po okusu pa je zelo dobra.
     
  • Dalmatinska ledenka (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Občutljiva je na solatno plesen in na zgodnje uhajanje v cvet. Slabša je tudi njena obstojnost na njivi in tudi slabše se skladišči.
     
  • Belokriška (krhkolistna solata) – primerna za sajenje spomladi in jeseni. Zelo je občutljiva na solatno plesen in srednje do zgodnje uhajanje v cvet. Občutljiva je tudi na jesensko pozebo in srednje dobro se skladišči.
     
  • Anna (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo v spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Srednje občutljiva je na solatno plesen in na uhajanje v cvet.
     
  • Ljubljanska ledenka (krhkolistna solata) – primerna za pridelavo spomladi in jeseni. Zelo občutljiva je na solatno plesen, srednje občutljiva pa je na uhajanje v cvet.
     
  • Pavlinčica (krhkolistna solata) – primerna je za pridelavo spomladanskem, jesenskem in zimskem času. Manj občutljiva je na solatno plesen, uhajanje v cvet pa je zgodnje.

 

Opisi lokalnih sort zelja:

  • Emona: je srednje pozna sorta,  ki je primerna za kisanje naribanega zelja kot tudi za kisanje celih glav. Sicer je seme za to sorto na trgu težko dostopno, glave zelja niso dovolj zbite in sorta razvije visok kocen. Pridelki so srednji do nizki.
  • Futoško: je srednje pozna sorta, ki pa oblikuje velike glave z zelo tankimi listi in kratkim kocenom. Sorta je bolj primerna za svežo porabo. Pridelki so nizki. Futoško zelje je zelo občutljivo na Xanthomonas campestris pv. campestris.
  • Ljubljansko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje zelo slabo polnjene velike glave, zato ni primerna za kisanje naribanih listov. Bolj je primerna za kisanje celih glav ali za svežo uporabo.
  • Varaždinsko: je srednje pozna sorta, ki oblikuje velike ploščate glave, zbitost glav je dobra do srednje dobra, kar je odvisno od selekcije. Je pa odlična sorta za kisanje naribanih listov in za kisanje celih glav. Ima odlične organoleptične ocene za kisano zelje. Pridelki so srednji.


Opisi lokalnih sort čebule:

  • Belokranjka: je čebula blagega okusa z značilno podolgovato obliko in s srednjimi pridelki, ki se dobro skladišči. Seme pa je težko dostopno.
  • Ivica rdeča: je čebula podolgovate oblike s srednjimi pridelki in se srednje dobro skladišči. Ob deževnem vremenu je na polju slabo obstojna.
  • Ptujska rdeča: je čebula z značilno sploščeno obliko, s srednjimi pridelki. Se zelo dobro skladišči in ima dobre kulinarične lastnosti ter je naša najbolj razširjena lokalna sorta.
  • Tera: je čebula z značilno sploščeno obliko s srednjimi pridelki ter se dobro skladišči.

 


Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova gorica