Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Institute of agriculture and forestry Nova Gorica

Pridelava zelenjave v plastenjaku



plastenjak

Pri načrtovanju pridelave zelenjadnic v plastenjaku moramo biti pozorni na to, da oblikujemo pravilno vrstenje rastlin iz različnih družin zelenjadnic, na vsebnost hranil v tleh, na pravilno osnovno gnojenje in dognojevanje rastlin v različnih fazah rasti in na oskrbo rastlin v vseh fazah rasti.


 V pridelavi zelenjave v plastenjaku moramo biti pozorni, da načrtujemo dober kolobar zelenjadnic iz različnih družin. Če imamo dobro načrtovan kolobar se lahko v veliki meri tudi izognemo težavam ob izbruhu talnih gliv, nematod v tleh, škodljivcev in bolezni. Pri pridelavi zelenjave v pokritem prostoru smo lahko bolj uspešni, ker lažje ustvarimo vse pogoje, ki jih rastline potrebujejo. Na Primorskem sta uveljavljena dva ciklusa pridelave zelenjave v tekočem letu, to sta spomladansko poletni ciklus pridelave, ki traja od začetka meseca marca (začetek sajenja) do konec meseca avgusta. Drugi ciklus pridelave, jesensko zimski ciklus, pa poteka od septembra meseca do meseca januarja v naslednjem letu. V ugodnih klimatskih pogojih že v februarju pričnemo s pripravo tal v plastenjakih. Osnovno gnojenje poteka na podlagi predhodno opravljenih analiz tal. V integrirani pridelavi vnesemo v osnovnem gnojenju v tla del organskih in del mineralnih gnojil. Strojno oblikujemo dvignjene gredice. Še posebno je to pomembno v primeru, ko imamo težka tla z višjo vsebnostjo gline. Običajno se na dvignjene gredice tudi strojno položi folijo in predhodno namesti kapljične cevi za namakanje. Preko kapljičnih cevi za namakanje med vegetacijo v posameznih fazah rasti dognojujemo rastline. V ekološkem kmetovanju pa moramo v osnovnem gnojenju in tudi v dognojevanju rastlin uporabiti organska gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi rastlin. V optimalnih razmerah lahko pričnemo s sajenjem plodovk v začetku marca meseca v neogrevane plastenjake. Ob sajenju tudi pazimo, da jih ne posadimo pregloboko. Posadimo jih na ustrezne razdalje, kar pa je odvisno od načina pridelave in oskrbe posameznih kultur. Paradižnik na primer sadimo na medvrstno razdaljo 80 cm in v vrsti 40 cm. Ko se rastline dobro ukoreninijo in pričnejo z rastjo, jih običajno povežemo s polietilensko vrvico, ki jo med rastjo ves čas ovijamo okoli glavnega stebla in redno odstranjujemo zalistnike. Za dobro oplodnjo poskrbimo tako, da vnašamo čmrlje v plastenjake. Na ta način zagotovimo tudi bolj izenačene plodove in dobre pridelke. Poleg rednega vnosa čmrljevih družin lahko izvajamo tudi biotično varstvo, predvsem pri varstvu rastlin pred napadom listnih uši, proti rastlinjakovemu ščitkarju in v primeru pojava tripsov. V biotičnem varstvu vnašamo koristne organizme v obliki obešank ali pa jih potresemo po listih rastlin v preventivnem varstvu. Pri pridelavi paprike v plastenjaku pa običajno vzpostavimo oporo za rastline tako, da uporabimo mrežo, ki jo vodoravno napnemo in pričvrstimo na količke. Na ta način postavljena mreža nudi rastlinam paprike oporo. Papriko prav tako sadimo na razdalje 80 cm x 40 cm, vmes puščamo dovolj prostora za nemoteno oskrbo rastlin. Pomembno opravilo v oskrbi rastlin paprike je redčenje mladih poganjkov, ker na ta način zagotovimo bolj izenačene plodove in kvalitetne pridelke. Rastline solatnih kumar tudi opremimo s polietilensko vrvico, ki jo ovijamo okoli stebla in na ta način rastlinam nudimo oporo. V poletnem času je zelo pomembno, da plodovke z ustreznimi mikrorazpršilci, ki jih namestimo nad rastline orošujemo tako, da ustvarimo drobne kapljice (meglo) in na ta način rastlinam pomagamo, da bolje prenašajo visoke temperature. Poleg tega je pomembno tudi redno prezračevanje plastenjakov. Namakanje mora biti redno in uravnoteženo. S posebnimi pastami, ki jih razredčimo z vodo in so narejene iz naravnih voskov, pa lahko poškropimo folijo plastenjaka tako, da ustvarimo ustrezno senčenje in zagotovimo boljše klimatske pogoje za rast in razvoj rastlin v plastenjakih. Za jesensko zimske termine pridelave si sadike vzgojimo že v avgustu mesecu, tako da pričnemo s setvami že v začetku meseca avgusta. Seme posejemo v striroporaste plošče, ki jih predhodno napolnimo s kvalitetnim substratom. Posejane plošče postavimo v polsenco ali pa setvenico prekrijemo z ustrezno senčilno mrežo. Skrbimo za redno namakanje in po potrebi dognojevanje mladih rastlin. V teh terminih najbolj pogosto pridelujemo cikorijo, solato, endivijo, sladki janež, blitvo, špinačo, motovilec, rdečo mesečno redkvico.