Načrtovanje vrta za samooskrbo z zelenjavo preko celega leta
Pri načrtovanju vrta zelenjadnic je zelo pomembno upoštevati kolobar oziroma vrstenje rastlin za uspešno pridelavo. Pri načrtovanju je pomembno upoštevati dobre sosede, ki so navedeni v spodnji tabeli. Posamezne rastline s svojimi rastlinskimi izločki namreč pozitivno vplivajo na rast in razvoj drugih kulturnih rastlin. Tudi nekatere aromatične rastline in cvetlice lahko ugodno vplivajo na rast in razvoj naših rastlin.
DOBRI SOSEDI
| KULTURA | DOBRI SOSEDI, ZELIŠČA, CVETLICE |
| ČESEN | Bučke, rdeča pesa, paradižnik, solata, jagode. |
| RDEČA PESA | Čebulnice, redkvice, kapusnice. |
| KORENJE | Čebulnice, grah, solate, paradižnik, por, rožmarin, salvija; rožmarin, čebula in por delujejo kot repelent na korenjevo muho; drobnjak pa izboljša razvoj korenja. |
| CVETAČA | Rdeča pesa, jagode, solate, paradižnik, grah, špinača, zelena, žajbelj, por. Zelena, paradižnik in aromatične rastline odvračalno delujejo na prisotnost kapusovega belina na cvetači. Menta poveča pridelek in kakovost rastlin. Žajbelj vpliva na kakovost cvetače. |
| FIŽOLI | Krompir, šetraj cvetača, korenje. Šetraj izboljša rast in okus fižola ter odvrača uši. |
| SLADKI JANEŽ | Cikorija, solate, radiči, grah. |
| JAGODE | Redkvice, drobnjak, solate, cvetača, špinača. Drobnjak varuje jagode pred pojavom listnih pršic in sive plesni. |
| SOLATA | Cvetača, korenje, redkvice, jagode, koromač. |
| JAJČEVEC | Fižol, okrasni tobak, turški nageljček, ognjič, kapucinke. Kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček in ognjič ščitijo rastline jajčevca pred ščitkarjem. |
| KROMPIR | Jajčevec, fižol, zelje, ognjič. |
| GRAH | Koromač, korenje, kapusnice, bučke, zelena, solate. |
| PARADIŽNIK | Korenje, cvetača, čebula, peteršilj, bazilika, tagetes, melisa, menta. Tagetes odvrača nematode, bazilika, melisa in menta izboljšajo okus paradižniku. Bazilika odvrača tudi razne muhe in komarje. |
| POR | Cvetača, zelena, korenje. Zelena odvrača muhe (porova zavrtavka). |
| PETERŠILJ | Redkvice, špargelj, paradižnik. |
| REPA | Grah, meta. |
| REDKVICA | Cvetača, rdeča pesa, jagode, solate, grah, peteršilj, paradižnik. |
| ZELENA | Por, paradižnik, cvetača, redkev. Redkev zmanjšuje pojav rje na zeleni in pojav škodljivih organizmov. Paradižnik pa stimulira rast zelene. |
| ŠPINAČA | Cvetača, redkvice, jagode. Turški nageljček deluje kot repelent na listne uši. |
| BUČA | Jagode, koruza, kapucinke, menta, timijan, žajbelj, ognjič, turški nageljček. Kapucinke preprečujejo okužbo s peronosporo. Menta pa preprečuje prisotnost oidija, timijan pa prisotnost polžev. |
| BUČKE | Čebulnice, bazilika. Bazilika preprečuje nastanek oidija na listih rastlin. |
RASTLINE, KI DELUJEJO ODVRAČALNO NA ŠKODLJIVE ORGANIZME
| ŠKODLJIVI ORGANIZEM | KORISTNE RASTLINE |
| RASTLINJAKOV ŠČITKAR (jajčevec, cvetača, paradižnik, kumare) | Ognjič, kapucinke, okrasni tobak, turški nageljček |
| KOLORADSKI HROŠČ (krompir) | Koriander, drobnjak |
| TALNI ŠKODLJIVCI | Tagetes |
| POLŽI (buča, špinača, solata) | Timijan |
| KORENJEVA MUHA | Lilijevke, koriander, drobnjak, žajbelj, rožmarin. |
| ČEBULNA MUHA | Peteršilj, korenje |
| FIŽOLOVA MUHA | Rožmarin, šetraj |
| NEMATODE NA PARADIŽNIKU | Ognjič, turški nageljček |
| OIDIJ NA BUČEVKAH | Bazilika |
| PERONOSPORA (cvetača, kumare, buča, solata, paprika) | Kapucinke |
| LISTNE UŠI (kumare, buče, solata) | žajbelj |
| LISTNE UŠI (kumare, buče, špinača, fižol, paprika) | Turški nageljček |
| LISTNE UŠI NA PARADIŽNIKU | Kapucinke, janež, peteršilj |
| LISTNE UŠI NA DINJAH | peteršilj |
| LISTNE UŠI NA FIŽOLU IN SOLATI | Rožmarin, janež, šetraj |
| LISTNE UŠI NA BOBU | Janež, šetraj, špinača |
| LISTNE UŠI NA VRTNICAH | sivka |
| LISTNE UŠI (buče, špinača, fižol, solata, paprika) | ognjič |
| RJA NA ZELENI | hren |
NA KAJ SMO ŠE POZORNI PRI NAČRTOVANJU VRTA
- Upoštevamo kolobar (vsaj 3 – 4 letni).
- V kombinaciji nikoli ne sadimo dveh zelenjadnic iz iste družine, na primer:
kumare + dinje ali grah + fižol.
- Rastline iz iste družine zelenjadnic namreč črpajo iz tal podobne hranilne snovi in dolgoročno izčrpajo tla, so ves čas v konkurenci, tako v potrebi po vodi in po hranilih, hkrati pa še privlačijo škodljive organizme.
- Ustrezen kolobar in praksa sajenja dobrih sosedov je bila prisotna že v zgodovini. Primer: v Kolumbiji so kmetje vedno sadili visok fižol (sorta AYOCOTE) ob koruzo. Pridelovali so domače sorte koruze v simbiozi z domačimi sortami fižola tudi na najbolj visoki nadmorski višini.
- Koruza je predstavljala oporo za visok fižol. Fižol pa je preko bakterij na koreninah vezal dušik iz zraka in gnojil koruzo. Koruza in fižol sta tako v simbiozi in sta si v oporo.
- Še boljša pa je kombinacija tako imenovane simbioze »tri sestre«: koruza – visok fižol – jedilne buče.
- Dolge vreže jedilnih buč v tem primeru delujejo kot zastirka in preprečujejo rast plevelov. Manjše je tudi izhlapevanje vode iz tal in rastlin. V Srednji Ameriki se še danes poslužujejo takih učinkovitih simbiotskih zasaditev.
Pripravila: Jana Bolčič, u. d. i. agr.
