POLETNA REZ BRESKEV, ČEŠENJ IN MARELIC

Vsako rez sadnega drevja se mora opravljati v sončnem in suhem vremenu. Po rezi je priporočljivo, da je vsaj nekaj dni suhega vremena, da se rane zacelijo. Velike rane je priporočljivo zamazati s cepilno smolo

1. Letna rez v nasadih breskev

V nasadih breskev je letna ali zelena rez enako pomembna kot zimska, ponekod pa postaja celo pomembnejša. Zeleno rez izvajamo večkrat med vegetacijo. Klasičen primer zelene rezi je izrezovanje bohotivk ali vodenih poganjkov ali roparic kot jih ponekod imenujejo. To izrezovanje opravimo vsaj dvakrat letno in to v juniju v manjšem obsegu ter v juliju v večjem obsegu. Namen izrezovanja bohotivk je boljša osvetlitev krošnje, ki vpliva na boljšo obarvanost plodov in boljšo prehranjenost šibkejših poganjkov, da lahko nastavijo ali diferencirajo cvetne brste za naslednje leto.

Pri prvi letni rezi odstranimo le nekaj najbolj razraščenih bohotivk, ker ta rez ne sme biti preveč intenzivna. Če premočno režemo bomo izzvali naknadno rast, poganjki bodo slabo dozoreli in ne bodo nastavili cvetnih brstov. Pri drugi rezi v juliju ali začetku avgusta lahko izrežemo nekaj več bohotivk in tudi praznih šib na koncu poganjkov predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu krošnje lahko nekatere bohotivke zavijemo z roko in upognemo v vodoravni položaj, da jim onemogočimo nadaljnjo rast ter senčenje plodov in šib. Istočasno ohranimo listno površino, ki pomaga prehranjevati plodove. Pozimi lahko tako šibo uporabimo kot rodno, če jo potrebujemo ali pa jo izrežemo. Prav tako lahko daljše enoletne šibe, ki kažejo začetek razraščanja upognemo z roko v vodoravni položaj in tako preprečimo, da bi se razrasle in postale bohotivke. Vse te ukrepe lahko uporabimo v spodnjem delu krošnje, kjer upognjeni poganjki ne zasenčujejo več vejic pod seboj. V zgornjem delu krošnje uporabimo ta način le izjemoma.

Pri letni rezi izrezujemo najmočnejše in najbolj navpično rastoče poganjke, v nasprotju z nekoč uveljavljeno prakso, ko se je izrezovalo šibke poganjke iz notranjosti krošnje in tako neposredno pospeševalo golitev spodnjega dela dreves. Pri višjih drevesih nam ne sme zmanjkati časa za izrezovanje bohotivk iz vrhov, kar se tudi velikokrat dogaja. Letno rez vedno pričnemo z izrezovanjem bohotivk iz vrhov in nadaljujemo z rezjo spodnjih delov krošnje.

Letos sajenim breskovim okulatom porežemo vse stranske vejice po celotni višini debla (50 -  60 cm). Odstranimo tudi pinciran drugi poganjek, če so sadike imele vstavljena dva žlahtna brsta in sta oba odgnala. Konec julija ali v začetku avgusta odstranimo tudi čep in rano premažemo z cepilno smolo ali podobno zaščitno pasto.

V mladih nasadih pride pri zeleni rezi v poštev predvsem pinciranje, ko odščipnemo vršičke vsem poganjkom, ki konkurirajo vrhu, ali pa izrežemo konkurenčne poganjke v celoti.

Če je vršiček poškodovan od vetra, breskovega zavijača ali molja, ga odrežemo na najbolj ustrezen stranski  poganjek, da bo prevzel vlogo vrha.

V nasadih, kjer ni bilo pridelka, se lahko izvede letno rez, ki nadomešča zimsko. Pri tej rezi se izreže vse izrojene vejice na prvi stranski poganjek tako, da se ohrani osnovno gojitveno obliko in dovolj mladega lesa, ki bo v naslednjem letu rodil. Pri tem pazimo, da ne odstranimo več kot polovico listne površine. Preostali les se bolje založi s hranilnimi snovmi in bolje diferencira oziroma nastavi cvetne brste. Take letne rezi ne smemo izvesti prezgodaj, ampak šele po 10. do 15. avgustu, vendar pred 15. septembrom. Pozimi izvršimo le še dodatno redčenje rodnega lesa.

Tudi v nasadih, ki so rodili, lahko izvedemo tako rez po obiranju. Tudi v tem primeru pazimo, da ne odstranimo več kot polovico listja.

2. Letna rez češenj

Za rodna drevesa češenj je letna rez najpomembnejša oziroma edina rez. Z njo lahko pričnemo po končani prvi rasti, to se pravi v mesecu avgustu, lahko tudi prve dni septembra. Cilj rezi je osvetlitev krošnje, ki omogoči obraščanje in tudi rodnost v notranjosti.

Izrežemo premočne in prenavpične veje na vrhu drevesa. Če imamo pregosto krošnjo, lahko poredčimo tudi ogrodne veje v notranjosti krošnje. Na ogrodnih vejah  izrezujemo navpično rastoče veje ali vejice. Vejice, ki imajo še listne ali cvetne brste pri osnovi izrezujemo na 10 centimetrske čepe, ki bodo še nekaj časa rodili. Pokončno rastoče konice ogrodnih vej odvajamo - to se pravi odrežemo na bolj položno rastoče poganjke. Pri starejših drevesih s povešenimi vejami te veje spodrezujemo, kar pomeni, da odrežemo povešeni del veje na nekoliko bolj navzgor rastoče poganjke.

Vse večje rane, ki nastanejo pri rezi, namažemo z eno od past za premazovanje ran.

Na eno do triletnih drevesih praktično ne izvajamo letne rezi, ampak samo razpiranje vej do kota 50-80 stopinj od navpičnice.

3. Letna rez marelic

Tudi marelice v rodnosti obrezujemo podobno kot češnje. Skrbeti moramo, da imamo dovolj enoletnega lesa, majskih kitic ter cvetnih rozet, na katerih dobimo rodnost.  Pri rezi moramo upoštevati tudi sorto.

Različne sorte rodijo na različnem lesu in glede na tip rodnosti razdelimo sorte v tri skupine:

Rez marelic se mora prilagajati tipu rodnosti posameznih sort. Pri tretji skupini je potrebno krajšati vse rodne šibe takoj po obiranju, da dobimo predčasne poganjke, ki bodo rodili.

Pri drugi skupini preredčimo enoletne šibe, da na preostalih v naslednjem letu stimuliramo razvoj rozet in majskih kitic.

Pri prvi skupini preredčimo krošnjo in odstranjujemo nad 4 leta star rodni les, na katerem dobimo plodove slabše kvalitete.

Tudi pri gojenju prva leta več razpiramo kot režemo razen tam, kjer želimo z rezjo doseči  večje obraščanje. Tako rez izvajamo tik pred začetkom vegetacije, ali pa se poslužujemo pinciranja - odstranjevanja vršičkov v juniju.

Pri tistih sortah iz novejšega sortimenta, ki nastavijo preveč rodnega lesa, bo treba izvajati tudi klasično zimsko rez tik pred cvetenjem, ki je še najbolj podobna rezi breskev in s katero zmanjšamo količino rodnega lesa in dobimo debelejše plodove. Za primerno debelino plodov je potrebno tudi ustrezno redčenje.

Pri češnjah in marelicah, ki jih ne bomo rezali, se nam bo rodnost selila na obod krošnje in navzgor, slabšala se bo kvaliteta in pridelovanje bo postajalo vedno dražje.

4. Letna rez sliv

Pri slivah se v poletnem času po zaključeni rasti izrezuje predvsem bohotivke, koreninske izrastke in veje izrasle pod prvimi ogrodnimi vejami. Dobro je tudi, da sprostimo vrh in upognemo veje, ki jih bomo uporabili za nove ogrodne veje.

5. Rez po neurjih (veter, toča,…)

Letošnje  vremensko dogajanje je bilo in je zelo pestro predvsem za kmetovalce, v našem primeru sadjarje in njihovo skrb za obvarovanje pridelka in sadnega drevja. Poleg spomladanske pozebe smo v zadnjih tednih bili deležni še močnih neurji s točo in orkanskim vetrom, ki so na sadnem drevju povzročila veliko škodo in zelo velik izpad pridelka

Drobnejša toča, ki pada med dežjem na sadnem drevju povzroči le manjšo škodo. Poškoduje le posamezne liste, vejice in na izpostavljenih plodovih naredi kakšno rano. Večja škoda nastane na sadju, ki dozoreva. Ti plodovi so mehkejši in bolj občutljivi na poškodbe, hitro začnejo gniti in propadati.

Debelejša in zelo debela toča povzroča precej večjo škodo. Poškoduje liste, vejice, veje in lubje na vejah. Zaradi jakosti in debeline povsem uniči dozorevajoče in zrelo sadje, ter močno poškoduje še nedozorele plodove.

Po vsakem stresu (tudi po toči, močnem vetru) se procesi v drevesu obrnejo v smer celjenja poškodovanih mest, zato moramo sadnemu drevju pri tem pomagati.

Ko se drevje osuši, najprej pregledamo kakšne so poškodbe in odrežemo preveč poškodovane in polomljene veje. Odstraniti moramo tudi vse poškodovane plodove, ki bi začeli gniti in s tem privabljati v nasad še več bolezni in škodljivcev.

Listna masa proizvaja največ hrane za drevo in pripomore k hitri regen eraciji poškodb. Ker pa po toči največkrat ostanemo z zelo malo listne mase je potrebno pravilo ukrepati. Priporočljivo je dodajati dušična hranila/ gnojila, da drevo dobi dovolj hrane, da lahko začne razvijati nove liste.  S temi hranili lahko sadno drevo tudi foliarno poškropimo, da ga drevo lažje sprejeme tudi preko lubja. Tako se bodo rane prej zacelile in se bo drevo začelo obnavljati. Hkrati z dušičnimi hranili dodamo fungicid, da preprečimo gnilobo plodov, ki bi prispevale k dodatni škodi.

V sadovnjakih, ki imajo še dovolj listne mase, dodamo fungicidu eno od sredstev za dvig odpornosti na osnovi alg in aminokislin, ki rastlini pomagajo v stresnih situacijah.

Pri koščičarjih je priporočljivo, da po toči v poletnem času izvedemo poletno rez. Pri poletni rezi se načeloma lotimo prvo izrezovanja bohotivk, vendar je po tako močnih poškodbah po toči smiselno, da prvo porežemo zelo poškodovane veje in jih poskušamo nadomestimo z manj poškodovano ali z položnejšo bohotivko, če ni druge bolj ustrezne veje.

Pri breskvah režemo vse poškodovane veje na čep, da nam bodo iz spečih brstov odgnale nove vejice.

Pri češnjah je priporočljivo krajšanje poškodovanih vej nazaj do zdravega in nepoškodovanega dela veje, na najbolj primerno ležeči brst na veji.

Pripravila:                                          

Sara Spačal Dovžak, univ. dipl. ekolog, inž. kmetijstva in krajine

Vasja Juretič, univ. dipl. inž. agro.

Foto: Sara Spačal Dovžak