Kljunati oljkov rilčkar

Rhodocyrtus cribripennis (Desbrochers des Loges, 1869) Leta 2014 smo v okviru programa Spremljanja navzočnosti kljunatega oljkovega rilčkarja potrdili prisotnost škodljivca tudi na območju Republike Slovenije in sicer v notranjosti Slovenske Istre.

Sistematika: Rhodocyrtus cribripennis (Desbrochers des Loges, 1869)

Sinonima: Rhynchites (Coenorrhynus) cribripennis Desbrochers, 1869 Rhynchites ruber Schilsky, 1903, nec Fairmaire, 1859

Razširjena imena:
Maslinin svrdlaš, punteruolo dell’olivo, rhynchite de l’olivier, olive fruit curculio, twig cutter, gorgojo de las acetunas

Status:
kljunati oljkov rilčkar (v nadaljevanju KOR) v EU ne spada med karantenske škodljive organizme.

Geografska razširjenost:
Vrsta izvira iz palearktične favnistične cone. Prisoten je na Hrvaškem (v Istri in Kvarnerju) , srednji Italiji, Korsiki , Malti, Grčiji, Turčiji, južni Rusiji in v Mali Aziji. V Sloveniji je bil KOR prvič ugotovljen poleti 2014 v zaledju Slovenske Istre.

Gostiteljske rastline:
Domača oljka (Olea europea subsp. europaea) tudi divja oljka (Olea oleaster) na katerih lahko dokonča cel razvojni ciklus. Pojavlja se tudi na ozkolistni zeleniki (Phyllirea angustifolia) in pravem jasminu (Jasminum officinalis), kjer se na listih dopolnilno prehranjuje.

Opis in biologija:
Odrasel hrošček meri v dolžino 5,6-6,0 mm. Večina telesa je opečnato rdeče - rahlo svetlikajoče barve. Rilček je rahlo usločen, velikosti kot ostanek glave in oprsja skupaj. Pokrovke kril so močno razbrazdane. Je dober letalec. Pojavlja se od začetka meseca maja do konca avgusta. Na začetku se hrani z listnimi brsti, listi in cvetovi, kasneje pa z vbodi v drobne plodove, velikosti približno 5 mm ali večje.

Jajčece je eliptične oblike, citronsko rumene barve, velikosti 0,6x0,4 mm. Samica KOR odlaga jajčeca v vbodne odprtine, ki jih naredi z rilčkom z rilčkom v plodovih oljk od začetka julija do konca avgusta.

Odrasla ličinka je breznoga običajno upognjena v obliki črke C, iztegnjena dolžine 7 mm in debeline 2,8 mm. Običajno je barva telesa bledo krem barve. Glava je rdeče rjave barve s črnimi čeljustmi. Telo je sestavljeno iz 13 členov, od katerih je zadnji izrazito manjši. Embrionalni razvoj ličinke traja približno deset dni. Ličinka se zavrta v že olesenelo koščico in izje jedro koščice. Odrasla ličinka zapusti plod, se spusti na tla in se zarije v zemljo, kjer se zabubi.

Buba je rahlo upognjena, čokata, dolžine 4,3 mm in širine 2,8 mm, belkaste barve z nekoliko temnejšimi pegami v predelu oči. Odrasli hroščki se izležejo proti koncu poletja, a ostanejo v bubini kamrici v mirovanju do naslednje pomladi. Nekateri osebki v mirovanju preživijo v tleh še celo naslednjo sezono in izletijo šele naslednjo pomlad.

Leta 2014 smo v okviru programa Spremljanja navzočnosti kljunatega oljkovega rilčkarja potrdili prisotnost škodljivca tudi na območju Republike Slovenije in sicer v notranjosti Slovenske Istre. Škodljivec je v zadnjem desetletju postal zelo pomemben škodljivec oljk v sosednji Hrvaški.

Velike škode zaradi škodljivca so bile opažene v letih 2011 in 2013. V letu 2013 se je škodljivec razširil iz južne in srednje Istre tudi v severno. Pri nas smo poškodbe, ki bi jih lahko pripisali rilčkarju, opazili v letu 2013 pri rednem pregledu plodov oljk glede poškodovanosti zaradi napada oljčne muhe v zaledju Slovenske Istre (Zabavlje, Popetre, Truške in Smokvica). V letu 2014 poškodb škodljivca na pregledanih plodovih nismo opazili.

Kritično obdobje za spremljanje intenzivnosti napada je od začetka junija do konca julija, ko je škoda zaradi sušenja in odpadanja oljkovih plodov največja. Pozneje, konec julija in v avgustu, ko je plodova koščica že oblikovana, a še ni otrdela, nadaljuje z vrtanjem luknjic v plodove, v katere odloži po eno jajčece. Ličinka oljkovega rilčkarja se zavrta v še neotrdelo koščico in požre njeno vsebino. Poškodovani plodovi se posušijo in odpadejo. Odrasla ličinka zapusti plod, se spusti na tla in se zarije v zemljo, kjer se zabubi. Odrasli hroščki se izležejo proti koncu poletja, a ostanejo v bubini kamrici v mirovanju do naslednje pomladi. Nekateri osebki v mirovanju preživijo v tleh še celo naslednjo sezono in izletijo šele naslednjo pomlad.. Kasnejši napadi (konec avgusta in del septembra) ne povzročajo odpadanja plodov oljke, vendar ti vsebujejo tudi do tretjino manj olja kot zdravi plodovi.

Možnost zamenjave poškodb:

Pri površnem opazovanju lahko vbode zlahka zamenjamo z vbodom oljčne muhe. Razliko lahko opazimo s pomočjo povečevalnega stekla. Vbodne luknjice oljkovega rilčkarja so okrogle in široke, medtem ko so luknjice, ki jih napravi oljčna muha, ozke in klinaste.

Metode spremljanja:

• Spremljanje imaga

Ni še na razpolago primernih vab, s katerimi bi na enostaven način spremljali navzočnost KOR v oljčniku. Njegovo prisotnost preverjamo z otresanjem vej v juniju in juliju, ko se pojavlja hrošček, kakor tudi škoda, ki jo povzroča v oljčnikih. Veje otresamo na podstavljeno folijo na tleh, na entomološko ponjavo ali na druge primerne ponjave zgodaj zjutraj, ko so hroščki zaradi nižjih temperatur še otrpli in manj gibljivi.
 

• Spremljanje napadenosti plodov

Na plodovih iščemo vbode, ki jih z rilčkom povzroča škodljivec. Plodove pregledujemo od utrjevanja koščice plodov dalje na morebitno prisotnost jajčec v vbodnih odprtinah oziroma ličinke v jedru koščice.

Ukrepi za obvladovanje

• Preventivni ukrepi:

V primeru močnejšega napada škodljivca pridejo v poštev kot alternativa oziroma dopolnitev h kemičnemu varstvu preventivni ukrepi, ki vplivajo na zmanjšanje populacije in oviranje razvoja KOR. Takšna agrotehnična ukrepa sta pobiranje in odstranjevanje poškodovanih odpadlih plodov ter mehanska obdelava tal pred izletom odraslih hroščev iz bubinih kamric.

• Kurativni ukrepi:

V Sloveniji je pripravek Decis 2,5 EC dovoljen za manjšo uporabo na oljkah za zatiranje kljunatega oljkovega rilckarja (Rhodocyrtus cribripennis) v odmerku 0,5 L/ha (5 mL na 10 L vode na100 m2) ob porabi 1500 L vode/ha.
S sredstvom se prvič tretira, ko je presežen prag gospodarske škode oziroma v skladu z napovedjo opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin.

V Sloveniji kljunati oljkov rilčkar do sedaj še ni povzročal omembe vredne škode, zato tudi posebni ukrepi niso bili potrebni.

2015-kljunati-oljkov-rilckar.pdf

2015-kljunati-oljkov-rilckar-podatkovni-list-m.pdf

Pripravil:

Matjaž JANČAR
specialist za varstvo rastlin
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Vir:

Bijeliš, M. 2012: Kljunati oljkov rilčkar (Rhodocyrtus cribripennis). V ured. Mrzlić, D.: Trajnostni razvoj oljkarstva z zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev in hranil. Projekt ZOOB, Založba Grafika Soča, 23-24.