Marmorirana smrdljivka

Sredi aprila 2017 je bila v Sloveniji prvič najdena tujerodna invazivna stenica Halyomorpha halys (STÅL, 1855) – marmorirana smrdljivka. Gre za rastlinsko stenico iz družine ščitastih stenic [Hemiptera, Heteroptera: Pentatomidae], ki povzroča veliko gospodarsko škodo v kmetijski pridelavi v ZDA in Evropi. Vrsta je bila prvič najdena v Šempetru pri Novi Gorici, nedaleč od glavne prometne povezave z Italijo. Do konca leta 2017 je bila vrsta najdena na več lokacijah na območje spodnje Vipavske doline. V letu 2018 se razširila na celotno območje Primorske, od Posočja do Slovenske Istre ter vzhodno do Postojne. Zaznali smo tudi njeno širitev proti vzhodu, na ostala območja Slovenije. V okviru sistematičnega spremljanja pojava nove tujerodne vrste je bil najdena v Ljubljani, Brdu pri Lukovici ter na Otočcu na Dolenjskem. Zabeležili smo tudi več naključnih najdb H. halys v urbanem okolju in sicer v Kranju, Lescah, Celju, Mariboru in Želimljah.

Pregledna karta  trenutne razširjenosti marmorirane smrdljivke ( H. halys ) v Sloveniji

Izvor in razširjenost

Izvorno okolje marmorirane smrdljivke je Vzhodna Azija; ozemlje Kitajske, Korejskega polotoka, Japonske in Tajvana. Sredi 90-ih let je bila vnesena v ZDA, kjer se je razširila v skoraj vse zvezne države ter v sosednjo Kanado. O prvi najdbi v Evropi so poročali Švicarji leta 2007,  čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila vrsta prisotna v Švici in Lihtenštajnu že od leta 2004. V naslednjih letih se je razširila v številne švicarske kantone ter na ozemlje južne Nemčije in severovzhodno Francijo. Od leta 2011 je prisotna v Grčiji, leta 2012 je bila najdena v Italiji, 2013 na Madžarskem. Leta 2015 je bila prvič najdena v Srbiji, Romuniji, Avstriji in Gruziji, leta 2016 na Slovaškem, v Rusiji, Bolgariji in Španiji, leta 2017 v Sloveniji in na Hrvaškem, nazadnje na Češkem leta 2018. Zadnje najdbe marmorirane smrdljivke izven Evrope so bile v Južni Ameriki, v Čilu leta 2017.

Razširjenost marmorirane smrdljivke – Halyomorpha halys; VIR: EPPO- Globad- DataBase https://gd.eppo.int/taxon/HALYHA/distribution

Poti vnosa in širjenje

Vnos marmorirane smrdljivke v Evropo je posledica globalnega trgovanja. Podobno kot pri vnosu večine tujerodnih vrst, je tudi pri marmorirani smrdljivki po vsej verjetnosti šlo za vnos z rastlinskim in pakirnim materialom.  Širitev znotraj Evrope po vnosu poteka s transportom surovin in blaga ter s potovanji ljudi. Na krajših razdaljah se širi predvsem z aktivnim letenjem. Marmorirana smrdljivka ima namreč zelo dobre letalne sposobnosti, v enem dnevu lahko preleteti razdalje daljše od 2 km. Pot vnosa H. halys v Slovenijo je povezana z njeno navzočnostjo v sosednji Furlaniji in Julijski krajini ter prometom, ki je na obeh straneh meje še posebno gost. Zelo verjetna pa je tudi naravna širitev, prelet stenic iz sosednje Italije.

Morfološke in biološke značilnosti 

Marmorirana smrdljivka- Halyomorpha halys (STÅL, 1855) [Hemiptera, Heteroptera: Pentatomidae) spada v družino ščitastih stenic (Pentatomidae). Za predstavnike te družine so značilne pet členaste tipalnice, ter široko, ploščato telo, ki spominja na ščit. Odrasla stenica meri 12 do 17 mm. Telo je rjave barve z rdečkastimi odtenki, pokrito s drobnimi črnimi pikami, ki dajejo videz marmoriranega vzorca. Ob robu zadka se izmenjujejo črni in beli pasovi v obliki vzorca. Zanesljiv razločevalni znak, po katerem jo ločimo od domorodnih pisano obarvanih stenic, je število in pozicija svetlih prog na tipalnicah. Marmorirana smrdljivka ima na tipalnicah 2 svetli progi, prva se nahaja pri osnovi 4. členka, druga pa prekriva vrh 4. člena in osnovo 5. člena. Na videz ji je najbolj podobna domača vrsta sivi smrdljivec- Raphigaster nebulosa, ki pa ima za razliko 3 svetle proge na tipalnicah, poleg tega pa ima na trebušni strani izrastek v obliki trnčka, medtem ko ga marmorirana smrdljivka nima.

V razmerah srednjeevropske klime razvije en rod letno, v centralni Evropi dva popolna rodova, v subtropskem pasu 4-6 rodov letno. Prezimijo odrasle stenice, ki se združujejo v zimskih skrivališčih. Zatečejo se pod ostrešja stanovanjskih hiš, garaž in skladišč, najpogosteje jih najdemo skrite med okenskimi okviri, za roletami ali polkni. Spomladi se selijo v nasade ter na posevke, kjer se hranijo in dosežejo spolno zrelost. Po paritvi začnejo samice odlagati jajčeca v skupke, na spodnjo stran listov gostiteljskih rastlin. V posameznem skupku je 20 - 30 jajčec. Po 4 do 12 dneh se iz jajčec razvijejo ličinke, katerih razvoj poteka preko petih razvojnih stopenj. Celotni razvoj od jajčeca do odrasle stenice traja od 1 meseca do 1,5 meseca, nanj pa vplivajo temperatura in prehranske razmere. Konec oktobra odrasle stenice upočasnijo aktivnosti, se zberejo v zimskih skrivališčih in preidejo v mirovanje (diapavzo).

    Jajčeca in ličinke I. razvojne stopnje                    Ličinka H. halys  

Poškodbe na rastlinah

Ličinke in odrasle stenice se prehranjujejo na brstih, listih, poganjkih in plodovih gostiteljskih rastlin. Z bodalom vbadajo v rastlinsko tkivo. Na mestu vboda pride do razbarvanja kožice in nekroz. Posledica hranjenja na plodovih so tudi nepravilnosti v razvoju in znakaženost plodov, udrte pege ter plutasto, grenko tkivo v mesu. Z izločanjem hlapljivih snovi neprijetnega vonja onesnažijo plodove.   

                                                                                 Deformacije plodov                               Nekroze kožice in deformacije plodov

                                    Udrte pega in porjavenje mesa na jabolkih  

Gostiteljske rastline

Marmorirana smrdljivka je polifagna vrsta. Prehranjuje se s preko 300 različnimi rastlinskimi vrstami iz številnih družin, med katerimi prevladujejo metuljnice in rožnice. Med sadnimi vrstami so njeni najpomembnejši gostitelji hruška, jablana, breskev, leska, kaki in aktinidija. Škodo povzroča tudi na viski trti, na plodovkah in stročnicah (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare in fižol). V pridelavi poljščin so najbolj ogroženi posevki soje ter koruze. Prehranjuje se tudi na številnih okrasnih rastlinah in grmovnicah ter prosto rastočih drevesnih vrstah kot so: veliki jesen (Fraxinus excelsior), visoki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnija (Paulownia tomentosa), jerebika (Sorbus aucuparia), lovorikovec (Prunus laurocerasus), oslez (Hibiscus spp.), vrtnica (Rosa), navadna bodika (Ilex aquifolium) in številnih druge.

Gospodarska škoda

V ZDA, kjer je marmorirana smrdljivka prisotna najdlje, je škoda, ki jo je povzročila v kmetijski pridelavi ocenjena na nekaj milijard dolarjev. V letu 2010 je pridelovalcem jabolk na območju Srednjega Atlantika povzročila škodo v višini 34 mio.$, istočasno so  pridelovalci breskev beležili 50 % izgube pridelka. V Evropi je do sedaj povzročila največ škode v Italiji, v pridelavi hrušk in jabolk. V  deželi Emiglia Romagna, v provinci Modena je bilo v letu 2015 zaradi močnega napada marmorirane smrdljivke poškodovanega 30 – 50 % hrušk. Z Madžarske poročajo o veliki škodi v pridelavi fižola in paprike, v Gruziji in Abhaziji je zaradi marmorirane smrdljivke ogrožena pridelava lešnikov. Poleg škode v kmetijski pridelavi je po vsej Evropi postala moteč dejavnih v urbanem okolju. Zaradi specifičnega načina prezimovanja, v jesenskem času stenice množično priletajo v bližino človeških bivališč. V iskanju skupnega zimskega zavetja izločajo agregacijske feromone ter se množično zbirajo na fasadah hiš, kar povzroča prave invazije insektov. Pojav je zelo moteč zlasti v urbanem okolju.

Ukrepi za preprečevanje škode

Na področju omejevanja številčnosti marmorirane smrdljivke in preprečevanje škode v kmetijski pridelavi v tem trenutku nimamo na razpolago prav veliko ukrepov, kot tudi ne učinkovitih rešitev. Opravka imamo z izjemno robustnim škodljivcem, ki se ga ne da enostavno obvladovati s fitofarmacevtskimi sredstvi. V nasadih je prisotna od cvetenja do zorenja plodov gostiteljskih rastlin. Obdobje, v katerem povzroča škoda je izjemno dolgo. Kemično obvladovanje marmorirane smrdljivke vezano na pragove škodljivosti, zahteva veliko število škropljenj, kar negativno vpliva na agroekosistem, obremenjuje okolje in je v popolnem nasprotju z vzpostavljenim sistemom integriranega varstva. Dolgoročno gre pričakovati, da se bodo domorodni koristi organizmi prilagodili  na novo na novega tujerodnega škodljivca ter začeli omejili na raven dopustne mere. Izkušnje iz tujine kažejo, da je obvladovanja marmorirane smrdljivke izjemno zahteven proces, ki mora združevati številne ukrepe varstva rastlin. Temeljiti morajo na zanesljivih metodah spremljanja populacije ŠO, predvidevanju nastanka škode ter pravočasni napovedi in izvedbi ukrepov. 

Spremljanje pojava marmorirane smrdljivke  

Spremljanje pojava in velikosti populacije marmorirane smrdljivke je ključnega pomena z vidika pravočasnega napovedovanja in izvajanja ukrepov za preprečevanja škode v ogroženih kmetijskih kulturah. Marmorirano smrdljivko spremljamo s pomočjo feromonskih pasti. Na tržišču je na voljo več tipov feromonskih pasti različnih proizvajalcev (TRÉCÉ - STKY™ Dual Panel Adhesive Trap , SERBIOS -  Rescue-stink bug trap, AGBIO- Dead-Inn Pyramid trap), ki se v osnovi ločilo po obliki in načinu postavitve. Vsem pa je skupno dvokomponentno privabilo, ki ga sestavlja agregacijski feromon (murgantiol) ter sinergistično sredstvo metil-dekatrienoat (MDT).

V Sloveniji smo do sedaj marmorirano smrdljivko spremljali s feromonskimi pastmi TRÉCÉ, PHEROCON®  StinkBug STKY™ Dual Panel Adhesive Trap. Gre za lepljivo prozorno past pravokotne oblike. Past s pomočjo nosilnih trakov obesimo v vertikalni položaj v krošnjo dreves ali na samostojen nosilec.  V prostor vzporedno z vabo, s pomočjo nosilnega traku namestimo privabilo. Paziti moramo, da se privabilo ne dotika vabe ter da se ne zalepi nanjo. Lepljivo past namestimo na zunanji del krošnje vsaj 1,5 m nad tlemi, oziroma na samostojni nosilec ali količek na podobno višino. Na vsako lokacijo je priporočljivo postaviti vsaj dve feromonski pasti. V kolikor spremljamo pojav H. halys v intenzivnem nasadu, postavimo eno v zunanjo, robno vrsto, drugo pa v center (notranjost) nasada. V primeru prisotnosti velikih populacij marmorirane smrdljivke je potrebno upoštevati, da bo povečal delež poškodovanih plodov na gostiteljskih rastlinah  v bližini pasti. Za spremljanje populacije marmorirane smrdljivke so zelo primerne mejice v bližini nasadov oz. posevkov gostiteljskih rastlin. 

Slika: Feromonska past PHEROCON®  StinkBug STKY™  Dual Panel Adhesive Trap  

Kemično varstvo

Halyomorpha halys je v Evropi relativno nov škodljivec. Vrsta je bila v Evropi sicer prvič najdena že leta 2004 v Lihtenštajnu, vendar o večji škodi v kmetijstvu poročajo šele od leta 2013 dalje, ko se razširila na območje Severne Italije. Od takrat, predvsem na območju Italije potekajo številne raziskave in preizkusi učinkovitosti insekticidov zoper H. halys. Italijanske raziskave so zasnovane na podlagi izkušenj iz ZDA, kjer za zatiranje marmorirane smrdljivke uporabljajo neonikotinske insekticide, organofosfate in piretroide.  Rezultati poskusov v letih 2014-2015 izvedenih v Emigli Romagni na območju Modene in Reggio Emiglia, so pokazali določeno učinkovitost nekaterih insekticidov zoper H. halys, ki pa je odvisna od številnih dejavnikov. Razvojna stopnja insekta je v primeru zatiranja H. halys ključnega pomena. V poskusih je dokazano, da insekticidi bolje delujejo na nižje razvojne stadije stenic (nimfe). Učinkovitost je odvisna tudi od lastnosti in načina delovanja insekticida, pri čemer je pomemben rezidualni učinek. Pri sredstvih z dobrim začetnim delovanjem (Knoc down efekt) opažajo hitro ponovno naselitev stenic na gostiteljske rastline. Med preizkušenimi insekticidi kažejo najboljšo učinkovitost naslednje aktivne snovi: acetamiprid (neonikotinski insekticidi), klorpirifos- metil (skupina organofosfatov) in beta-ciflutrin iz skupine piretroidov (R. Nannini s sod., 2016). Poskusi zatiranja H. halys z insekticidi na jablanah (sorti ´Granny smith` in ‘Fuji‘), izvedeni v  Furlaniji in Julijski krajini niso dali želenih rezultatov. Kljub uporabi insekticidov je nastala velika škoda na pridelku. Na netretirani površini (kontrola) je stopnja napadenosti plodov padala v smeri od roba proti sredini nasada. Do ‘reinfestacije‘ -   ponovne naselitve H.halys je prišlo že nekaj dni po tretiranju. Zato ugotavljajo, da je uporaba kemičnih sredstev lahko del strategije zatiranja H.halys, ki mora biti nadgrajena z drugimi metodami varstva (protiinsektne mreže, masovni ulov,…)  

Pregled fitofarmacevtskih sredstev, registriranih za zatiranje marmorirane smrdljivke – Halyomorpha halys v Sloveniji  

Zoper marmorirano smrdljivko se tretira po napovedih opazovalne-napovedovalne službe za varstvo rastlin.  

NEKEMIČNE METODE VARSTVA  

Uporaba protiinsektnih mrež 

Zaenkrat je najbolj učinkovit in hkrati okoljsko sprejemljiv način  preprečevanja škode, ki jo povzroča marmorirana smrdljivka, uporaba protiinsektnih mrež. V pridelavi sadja se za ta namen uporabljajo protitočne mreže nadgrajene s stranskimi mrežami, ki popolnoma preprečijo dostop stenicam do rastlin. Popolno zamreženje nasadov je potrebno izvesti takoj po cvetenju sadnega drevja. Uporablja se tako enovrstni sistem mrež, kot tudi bločni. Pri bločnem sistemu, je potrebno paziti, da so dobro zatesnjeni vsi spoji mrež. Učinkovitost bločnega sistema je nekoliko nižja v primerjavi z enovrstnim sistemom. 

Primer enovrstnega prekrivanja 

Biotično varstvo 

V Evropi je v teku več raziskav z namenom preizkušanja učinkovitosti domorodnih naravnih sovražnikov marmorirane smrdljivke. Kot obetavna sta se pokazala jajčna parazitoida Ooencyrtus telenomicida [Hymenoptera] in Anastratus bifasciatus [Hymenoptera]. Prvi je učinkovitost izkazal zlasti v laboratorijskih poskusih, medtem ko je v poljskih poskusih pokazal omejeno delovanje. Nadaljujejo se tudi raziskave vrste A. bifasciatus, ki je v laboratorijskih poskusih pokazala manjšo učinkovitost pri parazitiranju H. halys v primerjavi z vrsto O. telenomicida, vendar pa je zaradi bioloških značilnosti najresnejši kandidat za klasično biotično varstvo marmorirane smrdljivke. A. bifasciatus se razvija in razmnožuje v  temperaturnem območju 15 – 32 °C, letno razvije do  3 generacije v obdobju od junija do oktobra, kar se ujema s periodo ovipozicije  pri marmorirani smrdljivki. Samice se hranijo na jajčecih gostitelja, hkrati vanje odlagajo lastna jajčeca, kar povzroči smrt gostitelja. Na podlagi obetavnih rezultatov začetnih raziskav, nameravajo raziskovalci Univerze iz Modene in Mednarodnega centra za kmetijstvo in bioznanosti (CABI), ki deluje v Švici, v letu 2019 razviti protokole za masovno gojenje parazitoida A. bifasciatus, ki bodo osnova za morebitno komercialno rabo.   

Oddelek za varstvo rastlin, KGZS Zavod GO